Bil je eden tistih dni, ko si napol zmenjen, da greš s prijatelji na pivo. Ko je na trnfestu dober dj-program, in bi preplesal celo noč. Eden tistih dni, ko je zvečer ravno prav toplo, da je mrzlo pivo še prijetno rosno, ko ga vzameš v roke.

Nama pa se ni dalo vstati iz kavča.  Zalepljena na daljinec, na maratonskem gledanju neke odfukane nanizanke. Že cel večer sem bila večkrat mokra med nogami zaradi prizorov… Pa naj bo o tem kdaj drugič!

Že n-tič se pregovarjava: »Ti bi šel ven?«, poskušam vprašati v čim bolj nevtralnem tonu, da bi prikrila svojo lenobo in željo po temu, da se zlijem le še s posteljo.

»Mmhhmm…« zamrmraš nazaj prav tako neodločen kot sem sama.

Ko sem le zbrala energijo in vstala, na poti do kopalnice še nisem vedela, ali se oblečem v oprijete hlače ali le smuknem v svileno spalno srajčko, ki je bolj za okras, kot da bi služila višjim namenom. Ko se dobro zavem, sem že postelji, ki je prijetno hladna. Nežna svila mi boža koža. Bolj kot poskušam umiriti misli, bolj mi te bežijo naokrog. Ne morem verjeti, da sva lena, kot mačka, da se nama ne da iti ven niti na eno pivo, in malo podružit s prijatelji… Sva res že kot stara zakonca? Pred televizijo, dokler se oči ne začnejo zapirati? Kaj je naslednje? Ko se mi ne bo dalo niti nog dati narazen? Je to normalno? Sva res že tako bedna??

Iz kuhinje slišim znane zvoke. Kako odpreš okno, slišim kako zabrni tvoj vžigalnik in kako izdihneš prvi dim iz cigarete, ki si si jo ravnokar prižgal. Ta večer si bova zapomnila, tako ali drugače, si mislim. Monotonost celega popoldneva morem razbiti. Po prstih pridem iz spalnice in te skoraj malo prestrašim.

»Prepričan sem bil, da že spiš,« se streseš, ko me zagledaš. A naslednji trenutek se že nasmehneš, ko vidiš, da spalna srajčka pleše okoli mojih bokov. Iz prstov ti izmaknem cigareto in povlečem dolg dim. Prijeten mrzel zrak, ki prihaja od zunaj, poskrbi, da mi srajčka še bolj paše. Prava paša za oči sem, vem. In ti ne odmakneš več oči stran od mojega dekolteja ter dveh napetih bradavičk, ki streljata preko srajčke tja v temno noč. S prsti na levi nogi se sprehodim po tvojem stegnu in te začnem dražiti. Ker si samo v boksericah vidim, da si trdno navdušen nad dogajanjem. Ob soju dveh sveč opazujeva gibanje senc najinih teles, ko raziskujeva telesi. Pogled se mi ustavi na kuhinjskem pultu. V mislih že vidim kako ležim gola preko pulta, kot testo, ki čaka da ga nekdo dobro zmesi. Ti pa s čvrstimi in ravno prav grobimi gibi grabiš po meni…

Vzameš mi cigaret. Tako da ne vidiš, grem med svoje noge in ugotovim, da sem ob misli na kuhinjski pult zopet mokra. Potegnem ti spodnjice na kolena in se na barskem stolčku usedem malo po strani, ter ti nastavim mokro luknjico. Povlečem te k sebi in že se začne predstava za sosede. Najprej začneš nežno in počasi, previden si, kot da bi vmešaval beljakov sneg v testo za torto. Ko ti tempo začnem narekovati jaz, ga sprejemaš in daješ naprej. Zagrabiš me za boke, me dvigneš in posadiš na pult. Mi mogoče ti bereš misli?

Z rokami mesiš moje prsi, s trdimkurcem pa se zaletavaš vame, da premika celo kuhinjo. Kot testo, ki šele nastaja in je vedno bolj in bolj elastično in gnetljivo, se spreminja tudi moje telo. Bradavičke in ščegetavček so že tako nabrekli, da bi prisegla, da sva jih posula s pecilnim praškom. Tokrat ti prepustim, da si ti glavni v kuhinji. Vestno sledim tvojim ukazom, kot da bi sprejemala recept za peko creme brulea.

»Nagni se!«

»Dvigni se!«

»Pritisni!«

»Poliži!«

»Dodaj!«

Šeeeeeeeeee…….

Telo zapleše v svojem ritmu. Kričim. Se smejim. Prosim…

Dobro sva skuhala!

Ob tem zazvoni telefon. Sporočilo pravi: »Čakamo vaju! Kje sta?«

Na hitro natipkam: »Danes naju ne bo. Kuhava!«

Srajčko potegnem preko bokov. Te poljubim in se nasmehnem. Dokler si bova znala skuhati takšen sladkoslasten večer, me prav nič ne gane, če zamudiva kakšen večer s prijatelji ob pivu! Uležem se v posteljo in z mirnimi misli zaspim. Jutri pa res na pivo!

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 4 / 5. Število glasov: 2

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!