Zlezem izmed svilenih rjuh in stopim v kopalnico. Hlad marmorja pod nogami me predrami. Umijem si zobe in obraz.
Stopim pod tuš, kjer mi vroča voda požene kri po žilah, mrzel curek na koncu pa me dokončno zbudi. Otrem si telo, vanj vtrem pomado. Odenem si kopalni plašč.
V jedilnici že diši po sveži črni kavi.
‘Jim natočim skodelico?’, me vpraša Magdalena.
‘Da, hvala.’
Naslonjen na steber strmim skozi panoramsko okno in opazujem Kristino. Gola plava v zunanjem bazenu.
Sedem za mizo.
Kava je odlična. Kolumbijska.
‘Kot običajno?’
‘Da.’
‘Bom naročila.’
Med prebiranjem knjige – časopisov ne berem, pogledam skozi mizo. Pod steklom v kratkem črnem krilcu in oprijeti beli bluzi čepi ter izvaja svoj jutranji obred. Ta teden so dopoldanske zadolžitve njena skrb.
Črni lasje ji prekrivajo desno polovico čela in oko.
Lepa je. Vse ženske v mojem življenju so lepe. V njem ni prostora za grde stvari. Z lasmi skriva majhno brazgotino, ki sem ji jo prizadejal še isti teden, ko je nastopila urjenje.
Ondi pri kaminu je bilo, ko je prvič smela okusiti gospodarjevo bit.
A je oklevala. Okleščenec pa mi je bil pri roki.
S krepelcem sem jo lopnil po glavi, da je za kratek časa omedlela, ko se je prebudila, pa ji je nad očesom zevala ranica nič večja od nohta na mezincu, a je na pregrešno dragi preprogi pustila krvav madež, kot bi razdevičil mlado dekle.
Vse popoldne in še pozno v noč je drgnila kri, vseeno pa je ostala sled, ki opominja, da z menoj ni šale.
Kar želim, dobim. Najsibo zlepa ali zgrda.
Dasiravno nisem agresiven človek, mi kadar se mi kljubuje, gnev preplavi um in telo in takrat gorje tistemu, ki me razhudi.
Od nekdaj sem znal poskrbeti, da je željeno postalo moje. Karkoli že. Predmeti na dražbah, pozornost v družbi, ženske.
Kaj hitro se je navadila kako mi narediti lepo. Bila je ena mojih najljubših varovank.
Potem, ko sem ji brizgnil v grlo, je vsakič z onetom v ustih počakala, da je povsem uplahnil, šele tedaj je smela oditi in pripraviti kopel.
S tleskom sem zaprl knjigo, ki sem jo bral, da se je revica zdrznila, toda z rutino ni prenehala. Vedela je, da jo skušam iztiriti, jo pripraviti do napake, da bi jo lahko potem discipliniral. Vedela pa je tudi, če sem se tako odločil, da tako tudi bo.
Za trenutek se je ustavila in pogledala kvišku. Najina pogleda sta se srečala. Kadar sta se, sem bil jaz tisti, ki ga je smel umakniti.
Njene temne oči so v meni vzbudile še večjo slo in ud mi je še bolj nabrekel. Ne da bi trepnil sem jo nekaj časa gledal v oči, ona pa ga je sesala. Segel sem pod mizo in ji potisnil glavo k meni. Zgrabil sem jo za lase in jo potegnil za seboj spod mize, vstavši pa sem prevrnil masiven starinski stol, ki je truščoma padel po tleh.
Držeč jo za lase sem ji ga zabijal v glo. Izpraznil sem se ji v goltanec.
Čez čas je vstala, si popravila uniformo in odšla v kopalnico.
‘Kopel je nared zanje.’
‘Hvala Magdalena.’
‘Želijo še kaj?’
‘Tukaj ne. S Katarino pripravita stremena.’
‘Da gospod. ‘
——————————————————–
V svoji ‘kobilarni’ sem imel vselej vsaj štiri kobile. Podrejal, vzgajal in jezdil sem jih, kadar se mi je zazdelo. Čeravno me sredi noči niso pričakovale, sem včasih nalašč nastavil budilko in v hlev planil v samih škornjih in z bičem v roki.
Ubogale so moj sleherni ukaz. Globoko grlo, lizanje anusa, ali pa uprizoritev lezbične scene, kjer so ena drugo sodomizirale z enim od dildov, ki jih je bilo na stenah njihove spalnice vse polno, so bile najpogostejše zahteve. Občasno sem kakšno ošvrknil prek pleč ali pa ledij, če se je le ta preveč obotavljala ali pa za vzpodbudo, ko je pok biča presekal zrak pa je bil dogovorjen znak za dvig zadnjic visoko v zrak z rokami na tleh, da sem ga lahko stoje zasadil izbrani žrebici.
Običajnega sexa sem se naužil drugod. Poštirkane, uglajene dame so me dolgočasile do brezumja. Če bi ne imel teh mojih krasnih deklet, bi se pri kakšni od povzpetnic spozabil in ji storil kaj, česar se ne nadeja, niti si v svojih najbolj divjih sanjah ne ume predstavljati, da bi ji to znalo prinesti ugodje.
Vlačenja po medijih in sodiščih, pa si res ne želim. V zaporu ne bi končal, četudi bi kako od teh praznih prasic umoril – to je jasno, bi pa zaznamovalo moj ugled.
Lezborite nemarnice in razuzdanke, nimfomanke, biseksualke in pohotnice vseh vrst, so po različnih strujah prispevale v mojo oskrbo, redke pa so ostale dlje kot štirinajst dni. Tiste, ki so zmogle tempo urjenja so postale moje stalne priležnice, ki sem jim le stežka pustil oditi.
Tudi same so le stežka odhajale. Pri meni jim ni manjkalo ničesar. Niti ljubezni ne. Prav vsako od njih sem ljubil.
Z dušo in telesom. Njihova telesa sem včasih oskrunil in zaznamoval, brazgotine jim bodo ostale za vse življenje, a ostala jim bosta tudi izkušnja in vedenje, da jih nekdo na tem svetu neskončno ljubi. Pri meni so bile vedno dobrodošle.
Neredke so se tudi vrnile. Ostale so tu. So moje uslužbenke, moje konkubine, moje prijateljice in ljubimke.
Vsako leto šestega junija jih na določeno mesto pride iskat moj voznik in dober prijatelj, ki jih potem odpelje na skriven kraj na deželi.
Lokacija je vsako leto drugje. Poleg mene in tistih, ki jim brezpogojno zaupam, tik do zadnjega nihče ne ve kje bo snidenje. Pa ne zaradi nravi dogodka, ampak zaradi paparacov in medijev, ki bi mi radi naprtili kakšno nečednost.
V resnici bi povsem zadostovalo, če bi v roke dobili kakšnega od domačih posnetkov, ki smo jih z dekleti kasneje gledali ob kozarcu vina, ljubečih objemih in sladkih poljubih.
V primerjavi z menoj je Hef sluzav, slinast starec.
————————————
Po kopeli sem sem se oblekel v hlače, srajco, izbral enako barvo nogavic, si nadel še telovnik, površnika nisem potreboval, saj je bilo prijetno toplo, se obul ter odbrzel v hlev.
Skozi vrata sem jima požvižgal. Obe hkrati sta se obrnili k meni.
Na glas sem se pričel smejati, da sta skoraj izpljunili uzdi, ki sta si ju namestili. Ta smeh ni ni bil posmehljiv. Prasnil sem vanj zaradi zmesi bizarnosti in ljubkosti.
‘Dragi moji … pridita z menoj. Se bomo šli konjičke kasneje, velja?’
Bili sta videti strašno mikavni v samostoječih nogavicah, visokih petah in pripravljeni na naskok svojega gospodarja in prisežem, da vkolikor, bi si ne zaželel sočnega krvavega zrezka, bi se takojci s tičem pomudil med ritnicama ene, drugi pa bi prelizal sočno špranjico.
Vztrajal sem, da so njihove češplje ves čas gladke. Tej muhi so z lahkoto ustregle, saj so bila vsa dekleta redoljubna in urejena.
Med oblačenjem v prosojni oblekici, ki sem ju lastnoročno izbral, sta bili videti skorajda razočarani, da sem naš vnaprej dogovorjeni zmenek prestavil, a vnovič si nisem nameraval premisliti.
Bil sem sestradan. Tak pa ne razmišljam razsodno in prehitro se zgodi kaka nevšečnost. Še kadar sem sit in povsem priseben, mi skozi glavo šine kaka prav peklenska pogruntavščina.
A o tem drugič.
Sedaj stopim preveriti, če se ni kakšna žrebička med spanjem odkrila …
Master
