Dolgo časa si me spravljal ob pamet. Hrepenela sem po tebi, po tvoji bližini, po tvoji nežnosti in grobosti hkrati in vse samo zaradi tega, ker sem mislila, da te je nemogoče spraviti v posteljo. Na začetku sem bila jaz tista, ki je še postavljala ovire in vklapljala zavore, potem pa si me s svojimi verzi, s svojo spoštljivostjo in hkrati predrznostjo tako zmešal, da sem razmišljala samo še o seksu med nama. Pa se ni izšlo prvič, pa drugič… pa tretjič nisva imela kondoma, pa sva četrtič počela že vse, ampak samo oralno… in vse to je presegalo moje meje mirnosti.

Lahko bi vedela, da se bo zgodilo na dan, ko bom najmanj pričakovala, pa še zmeraj nisem verjela, da se bo res. Tisti večer vem, da si si me želel kot nikoli prej. Oba sva bila s svojo družbo in hkrati oba prepričana, da naju nihče ne bo pogrešal, če izgineva. Prišla sem pote in odpeljala sva se daleč na vikend. Ne vem točno zakaj, verjetno sem hotela, da bi bilo popolno in ne spet kar nekje, v avtu. Hotela sem samoto, da nama je udobno, mogoče romantično? Slednje samo v podzavesti! Konec koncev sem vedela, da bo samo fuk. Ampak s tabo je bilo vse zmeraj drugače in hotela sem, da bo tudi tokrat. Ko sem vozila si me že vzel v roke, poljubljal si me po vratu, mi spustil lase in globoko dihal. Jaz pa s tabo. Rotila sem te, da me pusti pri miru, drugače nikoli ne bova prišla do cilja. Pot se je vlekla kot še nikoli, tista naša hiša je precej v hribih in zunaj je bila zima. Kako nisem prej predvidela, da bo cesta zasnežena!? Seveda nisva mogla z avtom do nje. Ura je kazala že krepko čez polnoč, pa se nisva ozirala na čas. Ta noč je bila najina. In čeprav sem morala peš v visokih petah prehoditi kar par kilometrov po snegu, v hrib… sem vedela, da se bo splačalo v istem trenutku, ko me boš objel. In ko bom končno tvoja!

Kmalu sva prišla na cilj, skadila čik in se odpravila v spalnico. Nisva izgubljala časa! Niti sekunde. Skočila sva na posteljo, drug drugemu v objem in se začela slačiti, kot nora. V sobi je bilo okrog ničle, zeblo naju je do kosti. Tresla sva se od mrazu in od najine energije. Pospešil se je utrip in poglobilo najino dihanje. Stok in sopenje sta bila edina zvoka poleg črne noči v tihi naravi, samoti, na sredini ničesar nekje pod Pohorjem. Ne. Ni bilo popolno. Nisva zakurila kamina, ni bilo toplo in nisva se crkljala pod toplo odejo. In pila vino. In se ljubila. Ne. Seksala sva poželjivo in nenasitno. Mogoče mi je primanjkovalo alkohola, da bi se lahko čim bolj sprostila. Prvič, je le prvič. Ampak v glavi nisem imela zadržkov. »Tako dolgo se čakala na to noč in hočem, da si jo zapomniš!« Obdelal si me do norega orgazma, potem jaz tebe z vsem zagonom in brez sramu. Utrujena od celotnega večera in hoje sva zaspala, prej kot bi si želela. Ampak tudi zjutraj me nisi razočaral. Končno si me poseksal tako kot je treba. Končno sem čutila tvojo bogastvo ne samo v ustih. Končno si bil v meni in končno sem potešena!

Potem je ostala praznina. Ker sem vedela da je to vse, kar dobim od tebe! Mogoče bo sedaj lažje, težje? Vsekakor pa je bilo zadnjič!