Princ na zelenem traktorju 

24 minut čez polnoč. Zunaj je mraz. Stojiš pod balkonom z rdečim tulipanom v rokah. Prejela sem klic in v slušalki telefona zaslišala tvoj sladek glas. Rekel si mi, da me na balkonu čaka presenečenje. Že ob misli, da bi te sredi tedna lahko videla, me je zaščemelo v želodcu, in kakor hitro sem lahko odprla balkonska vrata, sem te že zagledala, kako igrivo se mi smehljaš. Spretno si splezal na balkon, čeprav še nimamo ograje, in mi podaril poljub, ki ga ne morem pozabiti – strasten, čuten in dolg. Končno je prišel moj pinc na zelenem traktorju.

Povabim te v sobo in prižgem par svečk, da bi se lahko izgubila v divji svetlobi plavajočih plamenov. Vedno si me oboževal gledati, kako elegantno se gibljem po sobi. In ker sem imela na sebi ogrnjeno le zeleno dekico, ki je razkrivala goloto mojega hrbta, so se tvoje oči še bolj svetile od naslade kot po navadi.
Naga sem se ulegla zraven tebe in na svojih ustnicah začutila vlažnost tvojih. Jezika sta se počasi začela prepletati. Ozračje se je hitro segrelo in v zraku se je dalo vonjati najino poželenje drug drugega. Čutim toploto tvojega telesa, kako se žge ob mojem. Objameš me okoli pasu in začutiš, kako drhtim pod tvojimi prsti. Božaš me. Po laseh, vratu, hrbtu, ritki, … Nežno me prevrneš na hrbet in me začneš dražiti, kjer mi najbolj ugaja. Počasi se zaletiš v bradavičke in jih grizljaš, pomakneš se pod joško in oblizneš mesto, kjer se le-ta dotika z rebri. Z mokrim jezičkom potuješ po trebuščku in se ustaviš na notranji strani levega stegna. Vedno bližje si moji breskvici in hočem čutiti hrapavost tvojega jezika na moji vroči in sladki muci. »Tvoja je«, ti rečem z glasom polnim vznemirjenja. Po delčkih si jo začel jesti in užitkov, ki si mi jih nudil, nisem mogla dolgo zadrževati. Z rokami sem te potegnila za lase, da bi te približala mojim ustom in trdoto tvojega junaka k svoji češpljici. Z glavico si drsel po mokrem ščegetavčku sem ter tja in počasi proti luknjici užitkov. Začutila sem glavico tvojega korenjaka. Umiril si se. Po parih sekundah si mi ga zabil tako nepričakovano in globoko, da si iz mene spravil glasen krik omame in moje globoko dihanje se je za trenutek ustavilo. Potem si me vzel, kot si me ni še nihče. Pozabila sem na svet okoli sebe. Za tvojimi vzdihi sem čutila vesolje in slutnjo odgovora, zakaj bivam in zakaj sem. Združili sta se ločeni polovici stvarstva, in postali sta eno.

Nežno si končal vame. Od takrat naprej najina čutna in strastna natura hlepi drug po drugem. Le kdo bi imel srce zaustaviti najino prvinskost in divje poželenje po telesnosti.

Zdaj sem tvoja, v vseh oblikah.