Orgija v knjižnici. 

V knjižnico se pridemo učit, delat. Prihajamo pa tudi za to, ker nam paše bližina ljudi. Njihova delovna vnema v prostoru nas napaja. Nekako smo povezani, čeprav smo potopljeni vsak v svoje vesolje. Sedimo eden zraven drugega, nasproti tretjega in delamo …

Trenutno sedim v knjižnici in čakam, da kolega konča z delom in gre z menoj na kosilo. Sedim v tišini, opazujem ljudi okrog sebe in spremljam pojav, ki ga bom poimenoval »silent scanning«. Tako dekleta kot fantje v intervalih pogledujejo proti določenim človeškim tarčam. Vedno v isto smer. Prav zanimivo je opazovati. Kot bi se napajali iz pozornosti točno določene osebe. Manifestacija telesne privlačnosti v obliki neke seksualne energije, vprežene v produktivno delo. Tukaj se ni treba z nikomer pogovarjati, nikogar poznati. Sedimo kot dobrote v izložbi v užitek vsakomur.  Če napravim posplošen sklepni račun z moškega stališča in poizkusim prikazati skupni rezultat v obliki vzporednega sveta fantazij, bi stvar danes po mojem izgledala nekako takole …

Fade in … cmokanje, trganje oblačil, prevračanje stolov, šelestenje papirja – vse v relativni tišini. Dekle s črnim čopom in očali z debelim črnim okvirjem se brez vidnega protesta davi na mojem kurcu (ja … v mojih fantazijah so vse za). Na pol slečene študentke so na vsakem vogalu naslonjene ali prepognjene in nasajene na sestradane študentske organe. Lasje so ujeti v pesteh. Mize škripajo, knjige padajo po tleh, police se tresejo … Rubrika sociologija je že na pol pomešana s filozofijo in fikcijo, ko pridirja razjarjen knjižničar s kurcem v roki in zahteva tišino …

Kako ženske gledate na to, ne vem. Bi pa rad izvedel.

Morem na kosilo.