Bila je prepovedan sadež. Nuna. Prasica. Huda prasica, če smo že pri tem. Rajcalo jo je, da sem jo slačil s pogledi in si predstavljal, kaj se skriva pod njenimi oblačili.

Vedno sem vedel, da vidi kako mi stoji. Stoji kot križ, kamor so svoj čas nabijali nevernike in divjake. In če bi tiste čase bil živ tudi sam, bi tja nabili še mene. Ob pogledu nanjo sem vseskozi upal, da pod obleko ne nosi ničesar; niti hlačk. Bradavičke pa so ji tako ali tako skoraj ves čas opazno izstopale, še posebej kadar je okoli vratu nosila križec.
Slika, ki se mi utrne ob misli na ta prizor, me še danes svinjsko zapali. Križec, ki ga je rada nosila, je obleko še bolj pritisnil ob njene nežne prsi, srebrna veižica pa se je lepo zasidrala med njene pokončne joške. Vedno se mi je zdelo, da moledujejo naj jih ugriznem. Njeni pogledi pa še toliko bolj.

Verjetno se sprašujete zakaj prav nuna? Ali pa vam je to postalo jasno že takoj… Večina nun pač ni takšnih kot je bila ona. Potrebna. Vedno potrebna. Ampak kar je še najboljše, in kar me je najbolj rajcalo; takšna je bila samo zame.

Nekoč mi je dejala, da izžarevam neko spokojno toplino in molila pred menoj, na kolenih, molila naj jo zapolnim s svojim kurcem. Hotela je, da ji oskrunim pičko, da sem edini, ki si jo lastim, in da sem njen Bog na zemlji, ji ukazujem kdaj in kje naj razširi noge, ali odpre usta. Najraje me je vzela vase v izpovednici, kjer mi je med fukom vedno priznala vse svoje grešne misli.

Včasih ji je bilo dovolj že to, da sem sedel v cerkvi, sredi ljudi. Dovolj že to, da je vedela da mi stoji, medtem ko jo nemo opazujem. V teh primerih me je vedno zvlekla na samo, in si ga z zastrašujočo vnemo zarinila v grlo, jaz pa sem ji med prsti stiskal bradavičke.

Govorila mi je, da rada hodi okoli vsa razmočena, da jo rajca misel, da nobena sestra v samostanu ne ve, kako zelo potrebna je in kakšna poplava se skriva med njenimi stegni. Na seks in njeno poslanstvo je gledala drugače od ostalih. Všeč ji je bilo, da sem njeno telo smatral včasih kot igračo, spet drugič kot sam božji tempelj, kjer se skrivajo vse najlepše misli. Misli, ki bi jih običajni verniki smatrali za grešne. Nevedni so in nevedni bodo ostali, sem premleval. Nanje se nisem oziral, našel sem svojo boginjo.

Moja sperma je bila zanjo kot sveta voda in izpustila ni niti kapljice. Če že kaj ni prišlo v njena usta, je to spravila na sloke prstke, si jih zadovoljno oblizovala in vonjala. Brila se ni, a ko sem ji enkrat dejal, da si jo želim uzreti brez dlačice na telesu, gladko in neporaščeno, mi je ustregla brez ugovarjanj.
Vsa mokra in bleščeča me je njena pička pričakala v siju in blagih sencah izpovednice. Minilo je nekaj trenutkov, preden sem sploh uspel ujeti lastno sapo. Nisem in nisem se bil zmožen nagledati božanske lepote njenih sramnih ustnic. Hotel sem jih čutiti po celotnem obrazu. Po nosu. Na čelu. Na ustnicah. Povsod. Njena mokrota mi je dišala in me objemala. In v tistih trenutkih, ko sem ji glavo tlačil med stegna, bi s kurcem lahko udaril po cerkvenem zvonu in le-ta bi zadonel kot še nikoli. Ljudje bi mislili, da se je župniku zmešalo. Mešalo pa se je zgolj meni.

Nasadil sem jo počasi, opazoval vsak gib njenega obraza in vanjo polzel vse globje, do konca. Vmes me je za trenutek ustavila, se prestrašila, ošinila s pogledom, češ: “Kaj ga še ni konec?”. O ne mala, še zdaleč ne, sem si mislil in ji obliznil ustnice. Zasanjano in oddaljeno so njene oči zrle okoli mene, kot da me vidi v nekem svetniškem blišču. Na uho mi je stokala nežno, skoraj neslišno, kot majhna punčka, ki prvič leži pod moškim.

Oprostite, na žalost mi spomin že malce peša in nisem povsem prepričan, kaj je sledilo. Mi sploh lahko zamerite? Prepustil sem se trenutku. Dozdeva pa se mi, da se je izpovednica tresla. Ne, to sploh ni pravi izraz. V tistih momentih sem namreč dobil občutek, da se mala “utica”, kjer se kot dva psa žgeta dva potrebneža, ne zgolj trese, ampak naravnost vijuga po zraku. Vseskozi sem pričakoval, da bo nekdo pridrvel in odprl vrata. A bilo mi je vseeno. Kurca ne bi potegnil iz njene pizde, pa če bi me sam bog zagrabil za jajca in jih potegnil proti peklu.

Nekako (še danes ne vem točno kako) sva se po tem seksu prvič znašla v mojem stanovanju. Še vedno je tu in se smehlja, ja, tudi zdaj, ko pišem to zgodbo. Ne izpustim je nikoli več.