Ne glej me tako.
Izpod čela.
Kakor da ne vem, kaj delam.
Nisem se razprla samo zate.
Tudi zame.

Ne glej me tako.
Z dvignjeno obrvjo.
Kakor da ne vem, kdo sem.
Ne pričakujem od tebe rešitve mojega problema.
Ni ga.

Ne razumeš, kaj želim.
Ne razumeš, kaj rabim.
Ne sprejmeš, kar želim in rabim.

A vendar ostajaš.
Opazuješ.
Se sprašuješ.
Od kdaj?

Ne glej me tako.
Z začudenimi okroglimi očmi.
Kakor da me vidiš prvič.
Dobil si me že tisočkrat.
Tokrat vzemi.

Ne želim dvomljivosti dotika.
Rabim tvojo moč.
Ne želim vprašajev na obrazu.
Rabim tvojo odločnost.
Ne želim zadrževanj.
Rabim tvoj moški ego.
Ne želim občutka krivde.
Rabim svobodo.
Tvojo. Mojo.

Ne glej me tako.
S prsti zasajenimi v svoje lase.
Kakor da je konec sveta.
Še začel se ni.
Še vedno čakam na geografsko širino in dolžino.

Ne glej me tako…
Zagrabi.
Izrabi.
Zlorabi.
Vzemi!
Ali pojdi?