Na "trdi" preizkušnji. 

Prinesel jo je pomladni veter, čisto slučajno. Spoznal sem jo bežno, vendar dovolj, da mi je dala svojo številko. No, če sem čisto pošten … številko sem dobil po drugi poti, ona pa potem ni ignorirala mojih sms-ov. Same same, but different (bi rekli na Tajskem) … Kakor koli že, v kontaktu sva ostala čez celo poletje. Enkrat ali dvakrat sva se celo dobila na pijači, a je vse skupaj ostalo le pri lačnih očeh. Mentalno sem jo slekel že na prvem druženju, vendar ji tega nisem dal vedeti. Treba je bilo pretipati teren in pri tem ohranjati majhno mentalno prednost, ki sem si jo pridobil z »1 day late« odgovori na nekatere sms-e in seveda z obvezno zamudo na »date«.

Vem, da boste punce tukaj naredile cel halo, češ da to ne deluje! Včasih ne, včasih ja … definitivno je odvisno od izvedbe – lahko je to super ice breaker! »Joj oprosti, da si me čakala! Sem bil siguren, da boš šla … ne veš kaj vse se mi je zgodilo /sledi izvirna štorija, bla bla bla/. Daj, da se ti oddolžim! /tukaj se obvezno nekako osmešiš in navidezno spustiš osebni guard/« … Led je prebit, tema odprta, lokacija določena, zaupanje vzpostavljeno – vsaj do neke mere.  Jah punce … življenje je igra, je nekoč dejal nekdo, ki je pametnejši od mene … sicer pa to že veste, a ne? 😉

Rad bi še poudaril, da kljub zgoraj napisanemu, ob pogovorih ena na ena ne znam igrati. Takrat sem tak kot sem. Analizirati znam pred in po … med nikoli.

Da nadaljujem … Bila sva si torej všeč, a tega nihče ni želel prvi odkrito pokazati. Na sms-e je začela z zamudo odgovarjati tudi ona – kot sem že rekel … to igro lahko igrata 2. Tako nama je minevalo poletje … vsakemu na svojem koncu, s svojimi podvigi, ob svoji družbi. Povezana sva bile le s tipkami telefona. Zveni zelo otročje … ampak ni.

Tipkanje je sčasoma prešlo v telefonske pogovore … ti v pogovore … v seks … v veliko seksa … v pogovore o seksu … v pogovore o zvezi … itd itd … v pogovore … v tipkanje … v nič. Ampak to je druga zgodba …

Ta zgodba pa govori o tistem prvem, tako dolgo pričakovanem, dolgo sanjanem in fantaziranem, življenskem … FUKU. Ja … poleti je bila dostikrat v mojih mislih, čeprav je do takrat nisem videl niti v kopalkah. Kar malo me je obsedla.

Končno je prišel Tisti dan.

Bilo je konec avgusta. Bilo je ob Ljubljanici. Bilo je zvečer. Tokrat sem bil na prizorišču prvi jaz, ker nisem želel zamuditi njenega prihoda. Dobesedno, njenega prihoda … hodila je z eleganco in lahkoto osebe, ki je v popolni kontroli nad svojimi okončinami, pridobljeno z dolgoletno zlorabo telesa s fizičnimi treningi. Popolna koordinacija gibov nog, rok, bokov, glave, pogleda … Ko sem jo gledal prihajati, se mi je samodejno risal nek prismuknjen nasmešek na obraz. Nasmejala se je nazaj, čeprav ni vedela mojega razloga … Pila sva pivo, kar me pri ženski še posebej rajca in se sproščeno pogovarjala. Za tem sva odšla na sprehod po »promenadi« … Ujela sva še enega zadnjih, res toplih večerov tisto leto … Ob vsaki zožitvi poti, sem jo spustil predse – skoraj siguren sem, da je takrat fizično čutila moje poglede. Oblečene je imela oprijete, tanke nogavice, ki (kot sem kasneje ugotovil) niso šle do vrha. Ritko je imela ujeto v oprijeto/ohlapno krojeno krilo. Zgoraj ne vem več kaj je bilo … vem samo to, da sem bil tam vedno ujet v njene seksi zelene oči. Pogovori so kmalu prešli v tiho opazovanje in prvi poljub. Bil je nežen in plah, kot bi oba nekaj s težavo držala nazaj. Potem se je podrl jez …

Poljubljala sva se povsod. V Tivoliju, sredi centra, na nabrežju ljubljanice, v njenem avtu. Spomnim se, da so se mi hlače trgale od naslade. Usta so iskala neraziskane kotičke drugih ust, roke so otipavale, grabile in božale. Oči so bile zaprte … Bilo je noro! Točnega sosledja teh dogodkov priznam, se ne spomnim. Ne spomnim se niti poti. Vse skupaj mi je ostalo le kot nekašna zmes krajev in močnih občutkov, ki jih sedaj poskušam deliti z vami. Verjetno mi ne uspeva najbolje … Mogoče na tej točki o sebi povem še to, da se zelo rad poljubljam … sploh, če gre za pravo osebo s katero čutim močno povezavo. Takšne užitke enačim s seksom.

Kot sem že povedal, naju je nekako prineslo v njen avto, od tam pa ni bilo več daleč do doma. Do njenega doma. Doma ni bilo nikogar … Vstopila sva v veliko hišo sredi ugledne soseske in se hitro povzpela po stopnicah do njene sobe. Imela je veliko, mehko posteljo, na kateri je bilo nekaj oblačil, ki so nonšalantno romale na tla. Prav tako zapiski. To, da ima poplavo v hlačkah sem začutil že v parku … tu ni bilo več skrivnosti.

Kar je sledilo, je bil eden najslabših seksov v mojem življenju. Ja, najslabših … in kot sem kasneje ugotovil, je bilo pri njej enako.

K stvari sva se spravljala nekako nespontano, kot bi bila na misiji. Nisem bil več sproščen … poleg ogromne hiše, ki me je navdajala z nekakšnim strahospoštovanjem, je situacijo dodatno razelektril še kondom. Ko sem ponovno ujel svoj libido, sem ga v nekakšni paniki vtaknil prehitro, kot kakšen totalni začetnik. Njeno nelagodje je znova načelo mojo moč. Ko se mi je zdelo, da stvar ne more izpasti bol nerodno, me je vprašala: »Ali je kaj narobe?« … To je bila pika na i. Nehala sva in se gledala … Kasneje je stvar nekoliko bol stekla, a še vedno je ostal grenak priokus. Ni ji prišlo – niti približno.

Ko je bilo vsega konec, sem dobil gromozansko željo po »begu« … treba je bilo oditi čim prej, s čim manj pogovora in po možnosti brez eye contact-a. Čeprav nisem celotne krivde pripisoval sebi, me je bilo sram. Kakšen dec … omahne ob takšni punci.

Little did i know …

Kar je sledilo v naslednjih mesecih, ne spada v današnjo »fail« poglavje. Daleč od tega … Ampak to bo ostalo samo moje. 😉

Voc