Na pozno jesen se vedno obudijo potrebne misli. Pod toplimi odejami se za lulčke in lulike po malem zgleda držimo vsi. Ko se spije čez vse te misli še kakšno pivo, bruhne vse na dan. Zadnje čase se tako ne morem več v miru pogovarjati o fuku kot včasih. Sem kot najstnik, tič mi stoji, če mi kakšna samo omeni, da si jo brije, da je kupovala novo perilo. Po takšnih besedah pride pri meni do procesa vizualizacije. Boga reva je v dveh sekundah v moja glavi slečena in že na pol posiljena. Ker sem kavalir, jo še vedno vprašam, če ga lahko vtaknem, čeprav je že akcija krepko daleč, stara modrost me uči, nikoli ni prepozno! Druga modrost, po toči zvoniti je prepozno, pa me obdrži na njej, kar je, je, če sem že na njej, zakaj ne bi še zaključil. Polovičarstva pač ne maram! Sicer pa kako lahko sploh posiliš kurbo?! Če to ni sramota, da še kurba noče tvojega denarja, baje so postale precej zbirčne in te znajo postaviti na prag, če si bajs, grduh, smrduh. Na … še en kompleks pred kurbami na vidiku! Kje naj zdaj dobim to sočno luknjo. Zdaj v krizi je moj razpon precej večji. Tako sem si dal mejo od 18 pa do 40. Pa še vedno ni rezultata. Ostrigel sem se … NIČ! Obril … NIČ. Umivam se kar pridno, higiena ni problem (zobe 3x na dan; tuš vsak dan, če le ne zaspim na kavču in se potem komaj zvlečem do sobe). Nekoč, nekdaj sem se celo poskusil spremeniti, iz pokvarjenega prasca sem se transformiral v tihega, bolj uglajenega fantiča, zgodilo se je, da so okoli mene, vsi, ki so me pogrešali, postali še hujše verzije, kot sem bil sposoben biti sam. Zasmilili so se mi, ker vsak pač ne prenese toliko svinjarije v glavi dolgo časa in sem se vrnil. Ugotovil sem, da efekta niti ni bilo, že tako sem na dnu lestvice samozavestnih jebačin in edino kadar sem izpadel drugačen, je bilo, ko sem komentiral primitivno in pokvarjeno. Na področju izgleda, športnosti, polnega duha jim pač ne morem konkurirat. Človek mora najti svojo vrzel. No, prasec sem odličen! Ženske večinoma niti ne zamerijo. Saj so same iste, zveš več svinjarij, če ljudem prvo poveš svoje. Včasih je prav neverjetno, kaj vse si ženske tiščijo v votlinice (markerji, krtače, zelenjava, vibramobiteli …) in koliko blazin so že pohajale. Da ne govorimo, kaj vse smo naskakovali že dedci (odeje, radiatorji, medvedki …). In potem se včasih čudimo psom, ki naskakujejo čevlje. Starši pazite se svojih otrok, pol hiše so vam že ali pa jo še bodo pofukali.

Ker je blog malenkost uvel, sem se potrudil in spisal nekaj tudi brez navdiha. Ljubčki, sem ali nisem samaritanec?

 

Lep pozdrav.

 

Pušlc