Enkrat sem prijatelju zaupala skrivnost, ki je nisem še nikomur. Zdaj, kot redna bralka Bloga 69, mi je jasno, da ta skrivnost le ni bila tako mračna, čudna in nepredstavljiva, kot se mi je zdelo takrat. Bila sva prijatelja, vsak v svoji vezi z vzponi in padci. Jaz na pavzi z mojim, on na pavzi s svojo. Karkoli že to pomeni. Pavza. Jah, kakorkoli že.

Vsakič ko sva imela priložnost, sva se slačila z očmi, če se je kdaj dalo in sva ostala sama, sva se igrala. Mislil je, da je nekaj posebnega. Da mojega varam le z njim. O ne ne. Enkrat sem mu zaupala: “Če bi se lahko, bi se vsak dan pofukala s petimi.” V nasprotju z mojimi pričakovanji, ga je to le še bolj podžgalo. S petimi! Želela sem si biti fant, da bi lahko svojega tiča namakala v vse kar bi hodilo naokrog. Da bi lahko brez neodobravanja mojih vrstnikov to predstavljala kot nekaj super norega in ne da bi se govorilo, da sem kurba.

Danes je od tega minilo nekaj let. Recimo pet. In če bi rekla, da se danes počutim kaj drugače, bi se zlagala.