Bilo je sredi zelo zaposlenega tedna in proti koncu dneva, a vendar je imel še opravke in mudilo se mu je. Dan je bil zanj res naporen in na obrazu so se mu poznali vidni znaki stresa.

“Najraje bi šel domov, si pripravil vročo kopel in imel mir, tako pa se moram zdaj še s temi nesposobneži ukvarjati, groza!” si je mrmral sam pri sebi.

Mudilo se mu je namreč k stranki, ki je zaradi neupoštevanja njegovih napotkov brezglavo investirala in je sedaj nastala panika. On pač ve, da bo tudi to situacijo lahko rešil, ampak danes mu tega res ni bilo treba. Vstopil je v nedolgo nazaj zgrajeno visoko in današnjim časom primerno, po večini stekleno in kovinasto stolpnico. Za trenutek se je ustavil pri umetnini, ki ga je celo nekoliko navdušila s svojo izvirnostjo in si je vzel trenutek, da se umiri in nekajkrat globoko vdihne. Napotil se je proti dvigalu in v glavi se mu je že odvijal scenarij čisto panične stranke, ki se obnaša kot, da je konec sveta. Nekako se je moral pripraviti na to stresno situacijo.

Vrata dvigala so se začela zapirati, nakar ga iz njegovega sveta prebudi lep in nežen glas: “Pridržite mi dvigalo, prosim!”

Z roko je segel med vrata in preprečil, da bi se vrata dvigala zaprla, vedno je bil kavalirske narave in tudi tokrat mu je to elegantno uspelo.

Skozi vrata vstopi postavna mlada dama.

Na hitro jo premeri od glave do peta in si sam pri sebi misli: “To pa je res dober stil…”

Z okusom izbrana obleka, ravno dovolj ličila, da poudari lepe poteze ličnic in tiste temne oči, ki so nemudoma poiskale nek bolj osamljen kotiček dvigala in obstale tam.

Skratka izkoristil je priložnost, da si je lahko na hitro in neopazno ogledal njeno obleko, postavo, obraz pa se mu je nekako izmikal. Nakar se gospodična le obrne, ga pogleda in se mu rahlo nasmehne: “Še lep nasmeh ima”, ga prešine.

“Če ne bi zdaj moral na ta sestanek bi jo vsaj poskusil povabiti na pijačo, danes bi res prav ugajala mikavna in dobra družba.”

Dvigalo se premakne, prvo, drugo, tretje, četrto, peto, šesto, sedmo… Glasno poči in sliši se premikanje velike mase kovine in dvigalo se sunkovito ustavi, takoj se tudi prižge svetilka, ki nadomešča razsvetljavo ob izpadu električnega toka.

“No zdaj pa še to!” vzklikneta oba v en glas…

Spogledata se in se začneta smejati drug drugemu: “Danes očitno ni dober dan za naju.”

“Ne vem kaj naj rečem, naporen dan in zdaj pa sem mislila še, da bo dvigalo zgrmelo navzdol, res sem se ustrašila…”

“Kot kaže gre za izpad elektrike, verjetno ne bi smelo trajati predolgo,” ji reče s pomirjenim glasom.

“Lahko pa poskusiva trkati po vratih, če naju bo kdo slišal, bodo že poklicali koga, da naju spravi ven od tu,” je še predlagal, ona mu prikima in začneta družno trkati po vratih dvigala.

Trkala sta približno pet minut, ampak z zunanje strani pa ni nikakršnega odziva. Nekaj minut sta oba čisto tiho in poslušata, če bi se kaj slišalo z druge strani. Nič.

On skrči pest in začne ritmično tolči po vratih, po nekaj minutah pa njo pograbi naval smeha in mu komaj uspe reči: “Joj, oprostite, ampak tole mi čisto preveč spominja na moja soseda, včasih znata biti res tako dejavna, da njuna postelja buta ob steno, ki pa meji ravno na mojo spalnico. Pa jima ne zamerim, rada vidim, da ljudje uživajo in se imajo radi, zato me sploh ne moti, ampak tole Vaše butanje po vratih je ujelo prav njun tipičen ritem in se nisem mogla zadržati.”

Oba prasneta v glasen smeh, smejala sta se tako hudo, da so jima tekle solze po licih.

“Mislim, da bo najbolje, da se midva lepo tule usedeva na tla in v miru počakava, da pridejo po naju. Kot kaže sva lahko drug drugemu dobra družba v tej situaciji”, ji s še vedno širokim nasmehom predlaga, in res, usedla sta se in tako pogovarjala. Drug o drugem, od kod sta, kaj delata, o doživetjih s potovanj, besede so jima kar tekle in tekle, čas pa tudi.

Čez slabo uro pa sta oba utihnila, ni jima zmanjkalo besed, samo oba je nekako ujela popoldanksa utrujenost in sta si želela samo še domov.

“Jaz upam, da te ne bi motilo, če se naslonim na tvoja ramena in malo počijem, res sem utrujena.”

“Motilo, ah kje pa, to je najmanj kar lahko naredim zdajle.”

“Res si prijazen,” mu je rekla.

Nagnila je glavo na njegovo ramo in se sprostila, najprej je bil čisto miren in sproščen tudi sam, potem pa je začutil njen vonj, zaprl je oči in ga je kar odpeljalo, v glavi si je rekel: “Božansko lepo dišiš.”

“Oh, hvala”, mu odgovori ona.

On pa kar poskoči: “Ojoj, oprosti, kar ušlo mi je iz glave, nisem hotel tega izreči naglas.”

“Prosim ne sekiraj se, to je zame danes najlepši del dneva do sedaj, res hvala,” mu je odgovorila in ga nežno poljubila na lice.

Bum, bum, bum, bum se iz njegovih prsi prav zasliši utrip srca, ki je sunkovito narasel. Pogledal jo je, ona njega in vnel se je ogenj. Obleke so letele z njiju, dihanje je postalo kmalu rahlo stokanje in izraz njenega ugodja, ko jo je začel poljubljati po vratu, ramenih in prsih. Rokami se je sprehodil po njenih dolgih valovitih laseh in nadaljeval do njene prav lepo okrogle in čvrste zadnjice, zgrabil jo je in še bolj močno privil k sebi. Njuni poljubi so bili tako vroči, da bi lahko sprožili požarni alarm.

Ona ga odrine in pritisne ob zid, rahlo a strastno ga ugrizne v ustnice, vrat, bradavičke in se posveti njegovemu premoženju.

“Oh my god!”, mu spet uide iz ust, kaj tako norega pa od ženske še ni doživel, mislil je, da je boginja v postelji.

Kar pokalo mu je po vseh živčnih končičih. Ko pa je začutil, da je že blizu vrhunca pa jo je prijel za rame, dvignil bližje k obrazu, strastno poljubil in ji začel vračati. Polagoma se je spuščal po vratu navzdol, se ustavil nekoliko pri njenih lepih prsih in se poigral z nabreklimi bradavičkami. Počasi se je ob strani z jezikom približal bokom in zavil od levega boka proti desnemu in se nato na kratko ustavil še pri popku katerega je krasil lep piercing in se je malo poigral še z njim.

Njeno dihanje je postajalo vedno bolj globoko, naslonila se je na steno in mu odprla boke, njeno kraljestvo ga je prav toplo povabilo. Njena muca je bila mehka in topla, užival je v obleganju njene muce z jezikom še bolj kot je prej užival v njenih vragolijah. Ob vsem tem je dojel, da je naravnost očaran nad njo in ji je to s svojim jezikom in nežnimi prsti tudi pokazal. Vedno bolj se zvijala, vedno bolj so vzdihi prehajali v orgazmične glasove… Naenkrat pa, bam, ga potisne na tla in se usede nanj, ni prišel niti do sape, ko je začutil vso vlažnost in mokroto njene muce.

Nič ni varčevala, privoščila si ga je do zadnjega milimetra. On medtem ni mogel izpustiti njenih prsi iz svojih rok, ni pa mu dovolila, da bi se divgnil v sedeč položaj, prevzela je glavno vlogo, se nagnila nazaj, da se je njeno lepo telo v celoti izpostavilo njegovim očem.

Medtem pa so v strojnici dvigala že bili gasilci, ki so bili poklicani na reševalno akcijo. Kljub temu, da sta strastneža v dvigalu mislila, da gre za izpad elektrike, je šlo v resnici za resno okvaro dvigala. Seveda nevarnosti ni bilo hude zaradi varnostnega zavornega mehanizma v dvigalu, v kontrolni kabini pa je bila izklopljena tudi varovalka za električni tok v dvigalu. Eden od gasilcev pa iz jaška le zasliši njuno stokanje in dojame, da se v dvigalu dogaja akcija.

Kolegom pove, da naj bodo tiho in ju počasi pričnejo dvigovati do naslednjega nadstropja, medtem pa si bo in iz pisarn izposodil nekaj zadev.

Torej njuna strast je bil sedaj že tako močna, da je dvigalo pričelo tresti, za kar pa se seveda nista zmenila oziroma nista niti opazila, da so tresljaji v bistvu postopni premiki dvigala v nadstropje. Njeno stokanje je postajalo čedalje bolj glasno, njena muca vedno bolj mokra, nakar v obeh istočasno zavrejo čuti in kri.

On je dobesedno eksplodiral v notranjost njene vroče muce, ona pa se mu je pridružila s poplavljeno in vročo muco ter tresljaji po vsem telesu. V njunih glavah je bil pravi ognjemet. Čez nekaj sekund se jima povrne čut za realnost in oba presenečeno ugotovita, da so vrata dvigala na stežaj odprta, pred vrati pa kup gasilcev sedi na stolih, s kokicami v rokah, ju gleda in se smeji. Čim sta ugotovila v kakšni situaciji sta se znašla pa je temu sledil še huronski aplavz in smeh, ki se je slišal vse do pritličja stolpnice. Oba sta bila zardela, ampak se ni vedelo ali od te same nerodne situacije ali orgazma, nakar je oba prešinilo, da so ju morali gledati vsaj zadnjih nekaj minut sama pa tega nista niti slučajno registrirala.

Tudi ona dva podležeta napadu smeha, se opotekajoč pričneta oblačiti in izstopita iz dvigala.

Izmenjala sta si še strasten poljub in vizitki, ter nato odhitela vsak na svoj konec toalet na hodniku, da sta se lahko uredila in odšla.

On k stranki, ki ga zdaj niti slučajno ni mogla več ganiti z nervozo, ona pa namesto po zadnjih opravkih raje domov, saj je bila vidno “pretresena”.

Gasilci, ah, ti so se pa zabavali na račun te prigode še do naslednjega jutra.

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 5 / 5. Število glasov: 3

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!