Najine online pogovore sem vedno speljeval na temo seksa, tako bol za šalo, kot za res. A zadnih nekaj dni mi je tja sledila tudi ona. Na vsako mojo provokacijo je poznavalsko našla odgovor, ki me je vedno znova obnorel, mi napenjal hlače in dajal obliko mokrim fantazijam. Njene besede so bile zavite v tančico skrivnosti, kot je bila nekdaj ona. Prikrite so bile ravno na pravih mestih in na pravi način. Obetale so morje več, kot čista golota. Nisem vedel ali mi vrača milo za drago ali misli resno. Priznam, v teh izmenjavah sem bil nebogljena in potrebna ruševina. Znala je …
Ne vem zakaj je trajalo tako dolgo, ampak minila sta skoraj dva tedna, preden sva se dogovorila, da besede udejanima. Zdaj lahko rečem, da je bila to definitivno najdaljša predigra v mojem življenju …
V Ljubljano sem prišel, kot že mnogokrat poprej, zaradi študijskih obveznosti, ostal pa zaradi obštudijskih. Pozvonim … Odprla mi je oblečena v preprosto jopco s kapuco in bombažne oprijete modre hlače. Nisva veliko govorila. V živo so bile stvari drugačne. Med nama je še vedno ždel neviden zid, ki sva ga zgradila sama, preplezala pa lahko le v tišini. Bila je nekoliko shujšana, vsekakor bolj kot takrat, ko sem jo nazadnje videl. Všeč mi je bilo. Povdarilo je njene velike oči barve pšenice in čutne ustnice, zavite v obliko kupidovega loka. Čutil sem, da je še vedno ista …
Ko je prišla v sobo sem jo nekoliko nesiguren vase čakal na postelji. Zavita je bila v debel kopalni plašč, ki ga je počasi razprla. Spodaj je imela oblečene skoraj prosojne svilene hlačke, skozi katere se je čisto na lahno nakazoval urejen gozdiček. Prsi so bile ujete v ujemajoči čipkasto prosojni košarici, skozi katere sta bodli nabrekli bradavički … Počasi sem vstal in se ji približal. Omotica je bila podobna tisti, ki nastane zaradi pomanjkanja sladkorja. Glasba z radia je postala zamolkla in vsi zvoki so se počasi kondenzirali v ritmično udarjanje srca. Najina pogleda sta se spretno izmikala stiku. Kopalni plašč je počasi in brez vsakršnega zvoka zdrsel na tla. Njena koža je bila topla, dišeča, voljna in polna znanih pokrajin. Sled, kjer sem jo božal z rokama, se je risala v obliki kurje polti. Raziskovala sva se kot prvič. Počasi, plaho, nežno, tiho. Z eno roko sem jo prijel za zadnjico, z drugo med lopaticama in jo privzdignil. Noge je ovila okrog mene z eleganco balerine in mi z rokama privila glavo v svoje buhteče naročje. Počasi sem jo položil na posteljo in se prevalil tako, da je bila nad mano. Najina jezika sta raziskovala že sto krat raziskan teren. Izgubljen in najden. Začenši na vratu, mimo ključnice navzdol, pa do prsnice in na drugi strani počasi nazaj do ušesa. Z rokama sem ji drsel po hrbtu navzdol, vse do sredine stegen in nazaj. Namenoma sem se izogibal tistemu predelu, ki me tako obnori. Čuval sem ga. Njene spretne roke so medtem poiskale moj nabrekel ud in ga tresoče zdrsnile vase. Bila je še vedno oblečena v svojo prosojno omamo. Za trenutek sva obstala, z rokama sem se nežno oprijel njene riti, ona pa je počasi pričela drseti naprej in nazaj. Stisk mojih rok se je večal, z usti pa sem izmenično sesal njeni trdi bradavici. Prijela me je za lase, in mi glavo porinila nazaj na blazino, kjer me je ujela s pogledom. Povezala sva se na nevarnem nivoju. Drsenje se je počasi stopnjevalo, moje roke pa so na hrbtu zaman iskale sistem za izpustitev ujetih jošk. Potegnil sem ga navzgor in ujel vsako v svojo roko. Spretno si ga je odpela spredaj in vrgla na stran. S hitrostjo njenega porivanja bokov, se je povečevalo tudi trenje, ki pa se ni moglo meriti s trenjem najinih pogledov. Z desno roko sem jo udaril po ritnici, z levo prijel za vrat in prvič zagrizel v njene ustnice. Obrnil sem jo na hrbet in ji napol z roko, napol z zobmi slekel premočeno krpo svile. Tokrat sem jo nasadil do konca. Privzdignil sem ji obe nogi, si jih uprl na desno ramo in se zaril vanjo. Njeni boki so mi narekovali vedno hitrejši ritem. Gledala me je naravnost v oči. Nekaj izzivalnega je bilo v njih. Znova, globje, hitreje! Do konca! Napolnil sem jo nekam do obisti, njej pa je sveča osvetljevala obraz, zamrznjen v prvinskem krču …
Tako sva ležala in nalahno sopla … Dvoje potnih teles v medsebojni prevodnosti. Bila sva eno.
Zjutraj naju je prebudilo sonce, ki je naznanjalo realnost. Urok je bil prekinjen. Ponovil se ni nikoli več.
Voc
