Na štedilniku čustvene zmede je brbotala krasna mineštra.
Čorba sestavljena predvsem iz jeze, žalosti in hrepenenja, začinjena še s svežimi zbadljivkami, opazkami in pikrostmi, zabeljena z dobro uležanimi zamerami, ki so kot meso v tünki dozorevale z dobršno mero potrpljenja.

Kadarkoli sva se slišala, oziroma sem se jaz v nekem nenavadnem in nenadnem čustvovanju spozabil ter jo poklical, se je v roku nekaj minut zgodilo, da sva na šporget pristavila velik lonec in vanj stresala vsak svoje sestavine in začimbe.

Kar tekmovala sva, kdo bo vanj zadegal pikantnejši feferonček, ki bo drugega ob užitju bolj zažgal po žrelu in mu žgoč obležal v želodcu.

Najbrž sem si od tistega poletnega večera preveč obetal, ko sem se poln pričakovanj peljal k njej in si prepeval pesem Me’Shell NdegéOcello ‘If that’s your boyfriend, he wasn’t last night’, prirejeno v moško verzijo, le zato, da bi sam sebi vtepel v glavo, da grem zgolj v Fukovče in to naravnost tja, brez, da bi se prej ustavil v Šlatovčah, kaj šele pod bregom Kuševalnik …

Letela pa je v bistvu v uho tedanjemu fantu te bohotne dekline, revše pa najbrž še danes ne ve, da je bila večer poprej, preden je on prišel do nje, izdatno pofukana, in če bi uletel kake pol ure prej, bi me morda še srečal na stopnišču, kjer bi v brk dobil prav prisrčen ‘dobro jutro’ od tipa, ki je še pred kratkim s svojim kurcem polnil pičko njegovega dekleta.

‘Trd, neizprosen, surov, umazan fuk, brez čustev in nežnosti … praznjenje jajc, zadovoljitev potreb, nič drugega!’, sem slepil samega sebe, zavedaje se, da sem se zacopal vanjo, še preden sva se srečala.

Ne vem sicer, če bi se sploh spustil v to avanturo, če bi vedel, da namerava z njim ostati.
Zatrjevala mi je namreč, da med njima ni tako kot bi moralo biti, in da mu v kratkem namerava dati košarico.
Tisto pa je nekam založila, ali pa je v njej pristalo kako sadje, morda babičino pletivo.

Čeprav sem se počutil naplahtanega, sem se počutil tudi nekoliko izdajalskega in zahrbtnega.

Za koj kurac že?! Ker sem jo nabrisal!?
Sem mar jaz tisti, ki se je nekomu lagal in mu zatrjeval, da ni nič narobe?

Pizdarija, kar vidim jo, kako na vse njegove dvome in očitke hladno odgovarja, da je vse le v njegovi glavi, da se med njo in menoj ni zgodilo nič.
Slišim kako s taistim lažnivim jezikom, s katerim je lizala mojo glavico in okušala spermo, ki sem ji jo spustil v grlo, s tistim nežnim glasom spevno razglaša vdanost. Roka, s katero je ožemala mojega otepača, ga pogladi po licu in njen nežen obrazček mu daje vedeti, da ni nikogar razen njega.

Kar bi bilo seveda tudi res …
Če bi se ozrl, bi me zagotovo nikjer ne ugledal. Razen mogoče v kakem mailu, sms-u ali zasebnem sporočilu. Kadarkoli ga ni bilo poleg ali pa ji je obrnil hrbet, se je pogovarjala z menoj.
Prasica spletkarska.

Pa sem jo vseeno vzljubil. Preveč, mater ji.
Še danes nisem povsem prepričan, koga je bolj vlekla za nos. Mene ali njega?

Čeveljci z visoko peto, ki so ga pričakali ob postelji, če jih kakopak ni pospravila, tako kot najbrž ni niti zamenjala rjuh, je sprejel z navdušenjem, misleč, da so tam zaradi njega.

Nak, numbnuts!
Tam so bile na mojo pobudo!
Ampak jih na svoje sveže gladko obrite nožice niti natakniti ni utegnila, ker se mi je prej nataknila na kajlo. Ali pa sem jo nasadil jaz. Ne vem.
Ah, kaj da ne! Seveda vem.

Takoj, ko sva vstopila v spalnico sem jo pričel slačiti, jo grabiti za joške, ji lizati in grizti bradavičke. Potisnil sem jo na posteljo, da je obsedela in ji povsem spontano primazal klofuto. Odzvala se je v trenutku in me zašamarila nazaj. Malce me je sicer presenetila, a me je njen nasmeh skoraj bolj zmedel kot pa zaušnica.
Prevrnil sem jo na hrbet, ji razklenil in dvignil nogi, ji ga zabil, jo fukal, se spravil nad njeno pičko z jezikom, kasneje pa sem jo obrnil na trebuh, ji ga vtaknil od zadaj, držeč jo za enega od hlebov z eno roko, z drugo roko pa ji gnetel joške. Izdrl sem ga in izgotovil na njeno bohotno rit.

To je bila jeza!

Sledi žalost:
Žalosten sem, da se je med nama odvilo tako, kot se je. Da ni šla zadeva v drugo smer. Da ni zbrala toliko poguma, da bi mu povedala. (Povedala kaj pravzaprav? Da se je z nekom pofukala?)
Da bi ne bila oba tako prekleto zamerljiva in občutljiva.
Poznala sva se predobro in zato sva najbrž vedela kako dregniti drugega naravnost v srž. Konec koncev je med nama steklo na deset tisoče besed in izpovedovanj.

Večer poln strasti, sexa, objemanja in poljubljanja je še najmanj kar se je med nama zgodilo. Tista pozitivna energija in zaupanje sta šla v franže iz bog si ga vedi kakega razloga.

Morda zaradi njene razdvojenosti ali pa moje premočne želje biti z njo, jo ljubiti in ji ugoditi.
Se prepustiti mojim, njenim in najinim skupnim fantazijam, jih udejanjiti ne glede na njihovo sprijenost in odstopanje od običajnega.

Koliko od tega je bilo resničnega, ne bom najbrž vedel nikoli. Kaj od tega je bila gluma, kaj narejanje in pretvarjanje in kaj ne.
Velikokrat se vprašam, kaj pa če … Če bi dejansko postala par? Bi zmogla? Bi nama uspelo?

Odgovor je pogosto tak, da ji najbrž ne bi nikoli zaupal.
Fornikatorski vzorec mora biti zajebana reč … enkrat, ko ti uspe, ga najbrž še naprej goniš. In se goniš.

Prej al slej, bi nekdo drug mečkal njene joške in rit in bedra, jaz pa bi okrog hodil s še lepšim parom rogovja, kot ta nesrečnik.
Morda bi se znašel v isti situaciji kot on. Morda bi potem mene prevarala z njim. Njena (navidezna) razdvojenost bi jo nedvomno vlekla na oba konca.
Morda je tako prav. Je. Prav je tako. Bila sva le ljubimca za eno noč. Nič več.

Hrepenenje:
Sem ravnokar ubil …

Ali pa vsaj poskusil.

BoneR

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 0 / 5. Število glasov: 0

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!