Po vsem klobovsanju sem in tja, po vsem sovraštvu, ki sva ga prestala, in odbiti ljubezni sva se čisto razgubila. Dolgo se nisva videla, če pa sva se že, se nisva hotela pogledati. V človeku se včasih dogajajo čudne stvari in ljubezen tu in tam enostavno popusti, potone neznano kam. Strast pač ne. Strast ne izgine kar tako. In če ni vidna, če ni uradna, je nekoga v paru vseh skupnih svinjarij enostavno sram. Po treh, štirih pirih se vsak sprosti, še tako nežna duša; pokvarjene, sprevržene misli pridejo slej ko prej na dan.

Dnevi so bili čisto enostavni, po dolgem času nekakšne semiimpotentnosti, sem se v realo vrnil z neverjetno dozo testosterona. Počutil sem se kot najstnik s konstantno, v času OŠ nadležno, erekcijo, zdaj pa ravno pravo dozo samozavesti. Ni boljšega »boosta« od trdega kurca v hlačah. Če se bo katera zavedla kakšna želja po njej je v meni, se bo stopila od potrebe. A kaj, ko je vedno ob največji potrebi največ dela. Šiht, izpiti … To je bilo tisto, kar me je malenkost držalo nazaj in firma je propadla, do izpitnega obdobja pa še par mesecev, ves čas sem imel zdaj zase. Stopil sem na ulico odšel na kratek sprehod. Sam s svojimi mislimi, sam s svojo potrebo in željo po mesenosti. Čistem in preprostem fuku. Pa jo srečam nesrečnico, ki me prej ni nikoli upala pogledat in ji je zdaj nekaj žarelo tam zadaj v mislih, bila je drugačna. Šla sva na kavo, na hitro obnovila najino srednješolsko vznesenost, ponovila norosti, skupne trenutke in se obvestila o poteku najinih življenj. Oba nekako na istem, le da vsak na svojem koncu. Brez kakšnega posebnega truda sem jo spravil pokonci in ji rekel, da bi se mi prileglo kaj močnejšega, saj sem ravnokar izgubil delo in za nekaj časa svetlo (sito) prihodnost. Pa sva si privoščila. Najprej aperetivček in nato jegerkola pa viskikola, ker sva hotela ostati kulturna sva enostavno nadaljevala s pivom. Bila je uživačica, tega sem se spomnil. Misli so se mi zalezle v spomin in v bistvu se v teh desetih letih ni kaj veliko spremenilo. Še vedno me je po malem imela za idiota in jaz njo za potrebno tečko. Takšna je vedno izgledala. V očeh se ji je videla nič kaj skromna pokvarjenost. Rada se je fukala in s tem pač ni nič narobe. Ker sem bil vedno vaški človek ni mogla verjeti, da stanujem v mestu in našla sva dober izgovor, da sem ji moral v dokaz pokazati stanovanje. Spustil sem jo naprej po stopnicah in jo, kot sem jo še kot smrkavec gledal v rit, kako sladko miglja s tamalo in mi jo kaže. Zaprla sva vrata, odšla v kuhinjo, tam sem imel dovolj, za hrbet sem ji stopil čisto blizu in se ji z ustnicami približal do ušesa ter potiho rekel: »Točno vem kakšnih misli si, točno vem, da te tamle dol prijetno ščemi in vem, kako rada imaš močne poteze pravega prasca.« Prijela me je za roko in javknila: »Ne smeva ti prašič.« Žalitve me še nikoli niso pri ničemer ustavile, vedno sem bil malenkost mazohista in sadista hkrati, vse malce odbito me je rajcalo. Zagrabil sem jo za muco, ji vzdignil krilo, jo prislonil na polico okna in ji šel pod hlačke. Ko sem začutil, kako je smrkla spodaj spolzka sem po malo postajal čisto odsoten, pri fuku reala ne šteje nič. In ona: »Točno takšna je, kot si jo imel najraje.« »In če jo malo razdražim?« sem jo spraševal med nežnim kroženjem s celotno dlanjo, čez vso nabuhlostjo, ki jo je skrivala pred soncem. »Poskusi,« je rekla. Točno to sem delal naprej. Igral sem se z njenimi sramnimi ustnicami, jih razpiral, zapiral, božal in se jih komaj dotikal. Rad sem imel občutek rahlih stikov občutljivih blazinic in še bolj razdraženih muck. Rad sem se igral in se usmerjal po dihu mikavnih žensk. Želja po konkretnem, grobem in pravem fuku je postajala neznosna. Zrak je postajal težek. Pritisnil sem ji stegna ob mrzel radiator. »Kaj če kdo gleda?« je neumno povpraševala majhna pokvarjena strahopetnica. »Naj gledajo, naj vidijo, kako to delava.« Začela mi je odpirati zadrgo in ga spravila ven. Bil je trd, bil je tako napet, da me je po malem bolel. Hlačke sem ji dal na stran in ji ga malo pogladil po tamali. Treslo jo je in moje misli z njo. »Ga hočeš?« sem jo mučil. »Ja. Hočem, ne zezaj me spet, kot si me vedno.« »Se spomniš?« »Se.« »Nehaj zdaj, fukajva.« Pofukal sem jo. Zarinil sem ji ga do konca, na hitro in grobo. Prijel sem jo za boke in jo nabijal nase, hotel sem da ve, kako me ta njena ne ravno skromna ampak božanska rit privlači, kako mi njena mucamaca stiska ud in kako čutim njen trepet pred orgazmom. Zagrabil sem jo še z roko spodaj in ji stisnil tamalo. Hotel sem, da ji pride, kot ji je prihajalo včasih, ko je bila še moja. Hotel sem da njena napeta stegna občutijo moje roke, zagrabil sem jo za lase in jih zategnil. »Končno,« sem izdavil. »Kaj končno?« »Končno spet prava mačka, ki je ni strah in se rada kdaj pa kdaj malo podredi.« »Mijav,« je rekla. »In mijav na posteljo muca, beži, gremo,« sem jo trepljal po riti. »Tebi je prišlo, zdaj pa … sama veš kaj mi je vedno najbolj pasalo.« Zajahala me je. Počasi je drsela čez mene in po meni. Počasi ga je izvlekla in ga ponovno potisnila vase. Njeno telo se je svetlikalo od vlažne jeze in skrbi kaj bo. Hotela je seme. Hotela je, da jo pogrejem v tem hladnem stanovanju in glupem ljubljanskem vremenu. Prijel sem ga, jo vrgel pod sebe in ji spustil po prsih, sladkih malih grudih, rahlo napetih, ki so popustili pod pritiskom in se slekli kar sami. Prijel sem jo nato nežno in kušnil na čelo to čedkano pokvarjenko in mojo ljubico.

»Bila sva in sva še,« sem rekel v dim cigaret, otresel čik v pepelnik. »Kaj?« »Najslabši par in najboljši fuk.«

Lep pozdrav.

Pušlc

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 0 / 5. Število glasov: 0

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!