18.12.2013 se je v Kino Šiška dogodil prav svojevrsten dogodek, predstavitev knjige erotičnih zgodb različnih avtorjev z naslovom Erotična blogozija: 69 zgodb MMCjevega erotičnega literarnega natečaja, je publikacija, ki s(m)o jo sodelujoči nestrpno pričakovali, sam pa sem v izdajo iskreno rečeno že malce podvomil, saj se je natečaj zaključil že januarja,po dolgotrajnem zatišju, pa je knjiga luč sveta ugledala šele decembra.

Skorajda leto dni so izbirali zgodbe, ki bodo dobile svoje mesto na straneh te skromne in lične bukle, ki leži tukaj ob meni in sem jo že začel prebirati. Kako diši jebemti! Pure fakin rajc!
Med listanjem ugotovim, da nekaj zgodb poznam že od prej, ena v njej je celo moja. Nemara bi bilo slednjih precej več, bom neskromno pripomnil, a kaj ko sem pohujšljive zgodbe prenesel semkaj in vam z njimi mastil pičke, trdil tiče in razvnemal čute, tukaj.

Mnogo pred natečajem se je namreč nek čistun obregnil ob eno mojih zgodb – Sladki greh, če se ne motim – s tem dosegel izrbis objave, nakar sem sklenil, naj se gredo slikat.
Z deviškim pasom. Zapeti do vratu. S spetimi lasmi. Otožnim obtožujočim pogledom. Pizde ene svetohlinske! Šalim se … Pha!

Ko sem se v sredo zvečer povzpel po stopnicah v Kino Šiška, me je presenetila števil(čnejš)na množica ljudi, kot sem jo bil pričakoval. Naravnost navdušujoče!
Očitno res nismo taki pofukani zategnjenci, zadrgnjenci in jebeni dolgočasneži, ne fuka se zgolj ob pridušeni svetlobi ali pa bognedaj v temi in v misijonarskem položaju, ampak ljudi zanima tudi kaj bolj žgečkljivega, bolj perverznega in pohujšljivega, ter si vsaj v domišljiji privoščijo vzeti si jo od zadaj, oziroma ona naglas izreče, ‘končaj mi na fris’, kurca pa latniku pofafa tudi kadar ne praznuje rojstnega dne.
Odlično!
– – — – – – – – – – – – – – – –
‘Dober večer.’ … me prijazno pozdravi gostiteljica in obenem ena od članic komisije, ki je izbirala zgodbe, ki so se uvrstile v blogozijo.
‘Dober večer’, ji odvrnem, podam roko in povem vzdevek pod katerim sem bil pisal.
‘Aaaa!’ malodane vzklikne in pove naslov zgodbe, s čimer me kar malce osupne.
‘Super zgodba, ena najljubših … in najboljših.’
‘O, hvala lepa!’,nekam zaprepaden izustim, ona pa mi potisne v roke tri izvode knjige in me usmeri proti prednjim sedežem.
‘Saj nam jo boste tudi prebrali, kajne?’, povpraša, malce pomolči in doda:’Dajte no, zame …’
‘Bom. Najprej si stopim po pivo, velja?’

V uvodni glasbeni točki zažgoli Manuella (sa dva L), potem pa nas nagovori voditeljica in stežka premagujem smeh, saj mi skozi glavo šine asociacija, da sem prišel na jebeno javno žrebanje bogsigavedi katerega kroga lota.
O, ti turoba!
Saj ne, da prasička v oprijeti črni oblekici in štiklicah ter s skodranimi blond laski in spogledljiva, ni bila videti prav mikavna, a kaj, ko mi je bila njena celotna pojava tako prekleto zoprna, da bi jo kvečjemu nabrisal v rit. Prav nič nežno, če že moram pripomniti …
– – – – – – – — – – –
Sledi pogovor s komisijo, bla bla bla, nakar na oder povabijo prvega, ki bi si drznil na glas in v živo čitati občinstvu.
Vsa čast, možaku, ki je prvi pristopil. Prebral je doživeto, skorajda teatralno, ampak bemtiduš, moram priznati, da me je motilo, da je bil kurc ud, rit je bila zadnja plat, pička pa jamica. Mnjah.
Še dobro, da je bila zgodbica bolj zabavljive sorte in ne namenjena vzburjanju, če ne bi ob omembi prepucija zakričal, ob perineju pa se mi je požirek zataknil v grlu.
Naslednja je bila sramežljiva kratkolaska, za katero sem bil prepričan, da nam bo postregla s kako lezbično pripetijo, a sem se uštel. Brala je dokaj dobro, a na način kot bi brala Sneguljčico in sedem palčkov.
Pa ne umazane verzije, kjer se pritlikavci zvrstijo en za drugim pri potrebni princeski.

Ravno sem bil odpil požirek piva, ko se obrne gostiteljica in mi namigne, če bi hotel iti brat, hkrati pa mi reče, da smem prečitat tisto zgodbo, ki ni bila objavljena v zborniku in za katero sem jo bil ob prihodu poprosil, če jo smem predstaviti ter omeniti blog69, a nad zamislijo ni bila najbolj navdušena, češ … ‘joj, bi vas prosila, če ne no, saj veste … nisem jaz glavna, pa raje vidim, da ne bi, prosim, če loh, no …’
Hja, prav, prav …

Sedem poleg tiste platinaste plavolaske, v nogah čutim popiti pivi, v glavi pa željo, da jo moram spraviti v zadrego.
Z desno roko držim knjigo, v levici imam mikrofon, avtomatsko odgovarjam na njena vprašanja, dokler ne dobim iztočnice za branje.
Pomolim ji mikrofon in prijazno ter vprašujoče bleknem:’ Bi mi ga hotela prijeti? Jaz bom pa medtem mal’ pobrskal …’
Ustrežljivo mi ga prime, folk se reži, jaz se samovšečno nasmiham in brskam po bukli, najdem štorijo, se zahvalim za uslugo in pričnem z branjem. S kotičkom očesa pogledujem njo, kako sem ter tja odobravajoče prikimava ali pa naredi ‘oho’ ksiht, s čimer želi reči ‘tole je pa žmohtno’, nekje na pol poti skozi ‘Klet’ mi zmanjkuje sline, berem naprej, divje, nebrzdano tako kot je opisani fuk in me boli kurac za vse mokre hlačke v dvorani, za vse tipe, ki se jim prebuja tič, za vse tiste, ki so mislili, da bodo slišali romantično sranje in jim je ob opisu Fuka nelagodno.

Preberem, si odprem plastenko z vodo, jo na dušek izpijem skoraj polovico, gospodična ob meni komentira ‘ no, tole je pa b’lo’ , izmenjava še nekaj besed, vpraša me, če je zgodba resnična, jaz pa ji odvrnem, da ali to, ali pa imam res hudo domišljijo in odhitim nazaj na svoj sedež mimo gostiteljice, ki me s prijemom za zapestje za trenutek ustavi in mi navrže ‘Pošteno …’
‘Hvala, tud’ njej se je t’ko zdel’ …’
Sedem in čakam naslednje bralce … Zaman!

Od približno tridesetih objavljenih avtorjev smo se opogumili le trije!? Resno!?
Fuck off!

Bil sem povsem razočaran in šokiran.
Očitno sem se pošteno uštel. Še vedno smo zadrte pizde, ki sicer rade preberemo in celo napišemo kako poltenost, a tega ne bomo priznali pa če nam s pinceto pulijo sramne dlake in v rit tiščijo vibrator nastavljen na najmočnejšo jakost ali brzino ali kakorkoli že ta plastičen kurac deluje.

‘Nemara pa sploh niso prišli zaradi erotike, ampak so prišli na pogostitev in zastonjsko pijačo’, sem pomislil in gledal požrtijo, ki so jo pripravili MMCjevci.

Vsekakor pohvale za organizacijo dogodka in izdajo Erotične blogozije, žal pa sem sila razočaran, da bralcev ni bilo več.
Morda pa v prihodnje poskusimo s čim podobnim v kakem bolj intimnem okolju, z drznejšimi bralci in pogumnejšimi obiskovalci, ki ne bodo zgolj povešali pogledov, ko bodo kasneje stopili mimo beročega, temveč mu bodo upali reči:’ Krasno je bilo! Še zdaj imam mal mokro/trdega.’

Morda …