Koliko zgodbic sem danes že prebrala na blogu…

Že ves popoldne me tišči v spodnjem delu trebuha, ovulacija. Menda smo ženske v tem času pohotnejše in potrebnejše. Ne mi govorit, razganja me, že dva dni prej in še par potem. Mislim, še bolj kot sicer. Jap, ob ugodni priliki težko rečem ne. Je pa en velik shit, da teh ugodnih prilik ni na pretek. Pa se v svojem telesu prav dobro počutim, pravzaprav vedno bolje.

S ščegetavčkom se že dolgo poznava, tudi zelo dobro se poznava in vesela sem, da je tu in mi daje to veselje… Pa še komu, ki me gleda, ko mi pride, ki mu pride, ko mi pride – pravzaprav obema zaradi ščegetavčka.

Ooooohhh punce, a vam res ne pride?!! Najprej poslinite dva prstka, lahko tri, se podražite, rahlo, rahlo, krožno malce nad ščegetavčkom, če vam je direkt prehudo, kar počasi, se nič ne mudi, lahko hitreje, vendar enakomerno, se že malo vlažite, a ne? Ne dajte se motit, ni treba preverjat, to delajo fantje, če ne verjamejo, da vam je res fajn, to so tisti, ki ne vedo, da je celo njihov jezik lahko pregrob…

Tudi globoko dihanje pomaga, dihanje na glas, kot v kakem cheap porniču, tudi če vas nihče ne posluša (če vas pa, pa sploh! že zato, da bo znal prilagodit tempo, če kdo drka ob vas, in hočeta, da vama približno skupaj pride, da vas ne bo recimo ravno malo pred orgazmom zmotila njegova sperma na vašem obrazu, naj raje špricne malo za tem), same sebe zrajcajte z jamranjem!

Proti koncu je pa hitrost že pomembna, še vedno tudi enakomernost, roka zna že bolet, ampak ne dajte se, aaaaaaahhhhhhhhh, se splača potrpet! Ups, malce sem zašla, take, ki bi rabile vse to vedet, take ne berejo tega bloga. Mogoče pa kdo vseeno najde kaj koristnega zase (ali zanjo…).

V glavnem, precej potrebna sem! Pa da se malo zamotim…

Lejla

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 0 / 5. Število glasov: 0

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!