Povedal si mi, da odhajaš v tujino. Čeprav samo za eno leto, jaz vem, da je to slovo za zmeraj. Ti, moja seksualna potreba, moj stalni partner zadnji dve leti in pol. Moja sla, moj užitek, moje vse! Moja nenehna misel in moja droga. Ne bom te čakala. Ne morem! Ko boš prišel nazaj, bo prepozno za naju. Verjetno bom postala resna in na žalost bos ostal samo spomin ter nedosegljiva želja po obujanju užitkov s teboj. Vedel si, da si želim resne zveze. Ker Mi2 to nikoli nisva bila, bom šla naprej! Vem, da razumeš!

Skupaj sva doživela marsikaj. Marsikaj prvič za oba, marsikaj preobčutljivega za povprečneže. Spremljala naju je nepojemljiva strast in navsezadnje tudi ljubezen. Ljubezen, za katero se nisva znala boriti.

Ljubil si me taksno kakršna sem, oboževal si moje telo, vse kar sem počela te je navdihovalo in ti ugajalo. Dajal si mi neopisljive občutke, ob katerih sem se počutila ljubljeno, pohotno, ekstazno … ja, vse to!

In to je bil zame najbolj erotičen čas mojega življenja. Tu sem se našla!

V najbolj nenavadnih situacijah sva se znašla brez sramu. Ko sva se videla po dolgem času, nisva zdrzala niti minute, ne da bi naju popadla strast. Bila sva dve leti in pol zaljubljena kakor prvi dan. To je bila tista dobra stran grenkobe, ki naju je spremljala, ker nikoli nisva bila par. Po tihem sva se ljubila. Fizično in čustveno. To je bil najin čar! Najina skrivnost!

Posvečam ti tole pesem:

“Ti nisi ta, ki prebere moj znak,

Ti nisi ta, ki ustavi moj vlak,

Ti nisi ta, ki odpihne moj prah,

Ti nisi ta, ki prezene moj strah!”

(Mi2, ti nisi ta)

 

Zbogom, tvoja biba!