Bratje 

Če bi me vprašali, česa se spomnim iz najzgodnejšega otroštva, je to fantovsko telo, pravzaprav še deško, stisnjeno ob moje, najinega enakomernega dihanja. In vonjev – različnih vonjev nedoraslih moških teles, ki so mi bili tako domači kot moji prsti med nogami preden sem zaspala in barva, s katero je opečnat lonec pred oknom žarel v soncu vsako jutro, ko sem se zbudila.
Nikoli v življenju nisem spala sama, dvomim, da bi sploh znala, telo ob mojem je bilo nekaj najbolj naravnega, če že ne del mene. Z bratom dvojčkom sva si delila posteljo od rojstva, pozneje, ko sva dobila vsak svojo, a so naju nerazdružljiva še vedno obdržali v isti sobi, sva se takoj, ko se je luč ugasnila, spet znašla v eni. Včasih ga je bilo strah teme, drugič sem se hotela vsaj dotikati njegovega novega letala, ki ga ni hotel spustiti iz rok. Pozneje, ko so starši zahtevali, da spiva vsak v svoji postelji, sva se sredi noči pretihotapila drug k drugemu in brez besed v svitu zopet nazaj. Imela sva notranjo uro in brezkompromisno željo po spanju v dvoje. Njegove roke, od zadaj ovite okrog mojega pasu, pod spalno srajco, sapa na vratu in rahlo preznojeno deško telo vsako noč. Včasih so bili njegovi prsti tam, od koder sem lulala čepe, medtem, ko je on važno stal poleg mene in s svojim pripomočkom scal kak meter dlje, njegovi prsti so bili nekaj samoumevnega, saj sem se ga tudi sama dotikala kot sebe.
Da on le ni jaz, in da se v bratovem telesu nahaja neka meni nerazumljiva skrivnost, sem spoznala šele preko starejšega brata. V času, ko sva bila midva še otroka, je on odraščal, prenehal je hoditi na naše in sosednje dvorišče, kjer imela hišo na drevesu, na najina vprašanja je odgovarjal s prezirljivim nasmeškom. Pogosto se je zaklepal v kopalnico, a kadar staršev ni bilo doma, je postal bolj brezskrben in tako sem skozi priprta vrata ujela pogled na njegov napeti hrbet, ki se je krivil nad školjko. Z roko je držal svojo pripravo za scanje in jo drgnil gor in dol. Kako nenavadno! Spomnila sem se svojih prstov okrog priprave mlajšega brata, kadar je ponoči postala podobna ročaju. Vedela sem iz izkušnje, da ga moja roka tolaži, vendar nisem imela pojma, da je lahko ročaj povezan z nečim tako prijetnim kot je opravljanje velike potrebe – starejši brat je imel na obrazu namreč podoben izraz kot takrat, ko je sedel na školjki.
Gledala sem ga in ponoči stiskala ročaj mlajšega brata. Ta je očitno sicer služil nečemu podobnemu, vendar bratov obraz ni govoril, da stvar doživlja tako intenzivno. Ugotovila sem, da ne vem, kako se stvari streže in začela hoditi za starejšim bratom kot senca, da bi izvedela več. Tako ni trajalo dolgo, preden je ugotovil, da ga opazujem. Namesto, da bi me spodil, me je ignoriral in sčasoma sem se s hodnika preselila kar v kopalnico, medtem ko se je drgnil, pozneje je on prišel k meni, ko sem se kopala, »da me obriše« in pred mano »drkal« v banjo. To mi je bilo všeč, čutila sem, da me posveča v svojo skrivnost, njegovo zarotništvo je pomenilo, da sem spet del njegovega sveta. Včasih sem se morala usesti na pralni stroj, ki ga je pogrnil z brisačo, da me ne bi zeblo, in razširiti noge. To ni bilo težko, čeprav mi ni bilo jasno, kaj bi lahko nekdo, ki je imel pripravo, gledal med mojimi nogami, kjer žal ni bilo ničesar. Mogoče ga je ta »nič« vzemiril to te mere, da je postal rdeč v obraz in je nekaj, kar bi bilo običajno lulanje, pa to ni bilo, špricalo po meni. To sva počela le, ko staršev ni bilo doma.
Zgodaj so nam zaupali, da bomo znali poskrbeti drug za drugega, živeli smo na deželi, oče se je vozil v službo v mesto in prihajal domov zvečer, mama je govorila in pela v radio, ki smo ga potem poslušali doma ter pila kavo s prijateljicami na lokalni radijski postaji, sorodnike smo imeli vsaj v petih hišah naokoli. Poleti smo odhajali v počitniške hišice ob obali tri ure vožnje z očetovim fiatom 1300 s posebej za to priložnost spoliranimi odbijači. Tam sem z bratoma in bratranci gradila jezove, moste, trdnjave iz kamnov, ki sem jih komaj še lahko dvignila, plavala v plitvinah, tekla do pomola po sladoled vsakič, ko sem dobila kovanec od odraslih – kar je bilo glede na to, da sem bila med vsem podmladkom edino dekle, kar pogosto. Sladolede sem potem menjala za male skrivnosti, recimo, kam je Tomaž zakopal tisto nevarno in lepo mrtvo rakovico in kje se starejši fantje dobijo opolnoči, ko vsi že spijo, da grejo ribarit. Včasih sem sladoled dajala tudi zato, da so se z mano na ramenih odrinili od tal pod vodo in me vrgli nekaj metrov naprej v morje. Starejši so me včasih »zastonj« držali v naročju na gladini in me zibali kot dojenčka.
Ko sem se splazila za bratom na nočno potepanje, sem videla, da skupaj počnejo tudi to, kar je on doma v kopalnici. Tiho sem se priplazila nazaj v posteljo in objela sebe – to je dvojčka – ter ga pričela drgnit kot sem to videla pri starejših. Res je postal trd, brat se je zbudil in me iz teme gledal z velikimi očmi. Vedela sem več kot on, to je, da se mora stvar zaključiti z brizganjem, vendar se to ni zgodilo, čeprav je postal nemiren in je njegov izraz že začel dobivati tisti odsoten, trpeč pogled. Potem sem ga mučila vsako noč in on se me je oklepal z rokami, ne da bi vedel, kako naj mi pomaga, kako naj pomaga sebi. Zdelo se mi je, kot da mu po koščkih podarjam novo igračo ali užitek nove igre in uživala sem v moči, ki sem jo v teh trenutkih imela nad njim. Vendar mi je včasih vroči in mokri postalo vse preveč utrudljivo, zasopla sem prenehala, čeprav je hotel, da nadaljujem, in nezadovoljna odšla v svojo posteljo. Tam sem nekako pozabila nanj, kot da ne bi bil več del mene.
Čez dan je starejši brat po najinem tihem dogovoru poskrbel, da sem bila lahko v fantovskem zaupnem krogu. Večina me je imela že tako rada: kot deklica in še med najmlajšimi jim nisem predstavljala nobene grožnje, grobost, ki so jo vadili med sabo, so ob meni sprostili in me včasih imeli za igračko. Ko me je starejši brat metal v zrak in pod vodo pritisnil k sebi, sem včasih čutila njegov otrdel ročaj na hrbtu, vedela sem, da bi doma v tem primeru gledal med moje noge in se drgnil, tako pa sem mu poskušala pomagati pod vodo, zdelo se mi je, da to hoče, čeprav me je potem odrinil in tunkal pod vodo.
Nekoč me je brisal eden od očetovih bratrancev, ko sem se odšla do pomola tuširat in vsa pomodrela zaradi vetra pritekla nazaj na že skoraj izpraznjeno plažo, in v njegovem pogledu, ko me je skrbno drgnil in ogreval sem takoj prepoznala tisti posebni pogled mojega starejšega brata. Sklonila sem se in si potegnila mokre kopalke do kolen, videla sem, kako je postal rdeč in vedela sem, da moram prijeti njegov ročaj. Začuden me je rahlo odrinil, a njegov odpor je bil enak odporu starejšega brata, ko me je trgal stran od sebe in mi hkrati puščal, da ga pod vodo drgnem. S stricem sva odšla do naših hiš, kot da se ni nič zgodilo, a zvečer ob ognju sem mu zlezla na kolena in medtem, ko me je mama ogrnila s pledom, sem čutila njegov ročaj pod svojo ritjo in kako mu je neprijetno ter vedela, da bo to najina skrivnost. Skrivnosti sem razumela že od malega, odkar sva se z bratom tihotapila drug drugemu v posteljo. Vse najlepše stvari kot so sladkarije in nočni filmi so bile prepovedane in si jih je bilo treba prigoljufati.
Stric me je nesel v posteljo, brata še ni bilo v sobi, sklonil se je nad mano, mi vzdignil srajčko in nenadoma sem začutila nekaj toplega in vlažnega med nogami. Začudeno sem ugotovila, da me liže in to se mi je zdelo tako smešno, da me je utišala šele njegova roka na ustih. Gomazelo mi je po telesu, naenkrat sem se počutila kot po ruvanju in drgnjenju z bratom dvojčkom, utrujena in zasopla. Nenadoma sem imela pred usti njegov ročaj, rekel je »odpri usta«, odprla sem jih in čutila trde curke njegove zdrizaste tekočine, slane in nekako znane – kot vsi ti moški vonji, ki so me že od nekdaj obdajali. Obljubila sem mu, da nikomur ne bom povedala in ko je odšel, sem tipala svojo mokro razpoko med nogami.
Potem sem vsako noč mučila mlajšega brata in vsak dan starejšega pri podvodni igri, dokler se ni razjezil name in me spodil vsakič, ko sem se mu prilepila kot senca. Zopet sem padla v nemilost, a tokrat nisem bila žalostna, saj sem ugotovila, da imam nekaj, čemur se ti veliki, tako odrasli moški ne morejo upirati in čeprav nisem vedela, kaj natanko je to, mi je bilo všeč. Stric me je poiskal vsak večer, če sva bila le lahko sama, me lizal in drgnil vrh svoje priprave ob mojo razpoko, bilo mi je všeč in ko je odšel, sem bila vedno razburjena – kot tik pred vrhuncem moje najljubše pravljice.
Skrita za skalami sem ponoči gledala fante, kako mečejo trnke v vodo, kadijo cigarete, ki so jih čez dan pokradli staršem in na majhnem ognju pečejo oziroma brez roštilja bolj zažigajo ribe. Starejši brat, ki je vedno začutil moj pogled na sebi, se je obrnil in se zastrmel v temo točno proti meni: »Pridi ven!«. Čutila sem, da je jezen, a me je ščitilo veselje drugih, da sem se jim pridružila. Bratranec me je žgečkal in posadil med svoje noge ob ogenj. Ogrnjena z njegovo deko sva bila kot pod šotorom in čutila sem njegove roke okrog svojega pasu, njegove prste, ki tipajo po moji koži, postala sem nekako vročična, stisnila sem se ob njegovo mednožje in vzela ročaj iz hlač, nenadoma sem vedela, da ga moram obliznit kot je stric lizal mene, seveda ni bilo enako, a nekako se je znašel v mojih ustih. Verjetno so tudi ostali opazili, kaj počneva, ker je naenkrat zavladala tišina. Pogledala sem brata s pogledom mačke, ki so jo zalotili na pultu, ki pa zato še ne misli skočit dol. Videla sem, da je jezen, a si je odpel zadrgo in vzel pripravo v roke. Zopet sem se z ustnicami oprijela vrha bratrančevega ročaja in vmes gledala brata. Drugi bratranec, ki je bil med vsemi najstarejši in me je rad zibal na vodi, se je sedeč na tleh ob ognju stegnil do mene in mi potegnil kratke hlače z bokov. Zdaj sem že vedela, da se ne bom smejala, ko sem začutila njegov jezik med nogami. Čepela sem na kolenih, sklonjena nad prvim bratrancem, gledala brata, medtem ko me je najstarejši bratranec lizal okrog ritne luknje, to mi je bilo všeč, začela sem se tresti, ko je svoj zašiljeni jezik porival v mojo rit.
»Mičo, pejd na stražo,« je ukazal moj brat. »Pa zakaj ravno jaz?« »Spizdi, če ti rečem!« Začutila sem, kako se je negotovo, skoraj sovražno ozračje, ki sva ga povzročila s prvim bratrancem, spremenilo v zarotništvo, v prepovedano sladko igro. Dva, ki poleg mojega brata nista sodelovala, sta izvlekla svoje ročaje, z velikimi očmi strmela v nas tri in se pričela drgnit. V nekem trenutku je bil občutek med nogami, ki se je širil proti trebuhu, presladek in sem spustila ročaj – tudi ni bilo več potrebe, da bi kogarkoli prepričevala. Brat ni bil več jezen, ampak trdno odločen. Odrinil je starejšega bratranca, me prijel za boke in začel z nežnimi sunki porivat svoj ročaj vame. Čeprav je bolelo, je bilo zmagoslavje preveliko, da bi tudi za trenutek pomislila na upiranje. Končno se on ni upiral meni in vsi okrog naju so naju gledali, kot da vejo, kaj počneva, kot da sva na pravi poti.
Prvi bratranec, ki sem mu prej drgnila ročaj, je brizgnil po meni svoj lepljivi curek. Brat je globoko porinil vame, zastokal in se umaknil, da je bolečina prenehala. Starejši bratranec me je nežno prijel, obrnil in položil na deko. Poljubljal me je po vratu, in božal po trebuhu, drugi mi je gladil lase, mlajša dva, ki sta se drgnila, sta prišla bliže, čutila sem njune roke na stegnih, med nogami. Starejši bratranec se je nagnil nadme in s svojim ročajem iskal vhod vame, to je počel počasi, nežno, a vztrajno, zaprla sem oči in čutila vse te roke, ki so me božale, čutila sem se varno pod velikim telesom, ki je pazljivo pritiskalo name, vedela sem, da sem končno na vrhuncu pravljice, da lepše ne bo nikoli. Telesa bratrancev so me pazljivo obračala, se stiskala obme z vseh strani, mi dvigovala roke in noge, se sprehajala po meni z mokrimi jeziki in me prebadala med nogami. Potem sem čutila, kako me nesejo zavito v deko navzgor po skalah in v hišo, kako me neke roke polagajo v posteljo, oklenila sem se brata dvojčka kot vsako noč in v trenutku zaspala.

midori