Med hojo so bile moje noge nekoliko upognjene v kolenih, tako, da sem čutil rahlo napetost v stegnih. Ramena so bila pomaknjena nazaj. Mehko sem se gibal med neznanimi obrazi. Oči sem imel široko odprte, iskrene, vabeče, plenilske. Tudi oblečen sem bil v vpadljivo barvo. Strupena mešanica, ki sta mi jo zadnjih nekaj tednov mešala Amor in Bacchus, mi je z vso svojo intenziteto udarjala ob nek center v glavi. Vabeči ritmi iz glasnih zvočnikov, pridušena svetloba in vonj mase nadišavljenih teles je ustvarjajo posebne vrste medij. Potopljeni smo bili vanj …

Stal sem v kotu, s kozarcem vina v roki in gledal dekleta. Tiho, mirno, potrpežljivo. Izbirčen sem bil. Kar čutil sem, da se je v meni prebudilo nekaj spečega. Počasi  me je prevzemalo, jaz pa sem se temu predajal. Zagledal sem se v par, ki je stal pred mano in videl le njo, opojno privlačno bitje potrebno moških rok, nanj sem se požvižgal. Počasi mi je postajalo jasno, kaj se dogaja z mano. Danes bom prostak. Danes sem prostak, volk brez ovčje kože, pesnik brez pesmi. Postalo mi je vseeno …

Srečal sem jo po čistem naklučju, nisva se videla odkar sem jo bežno spoznal pred dobre pol leta. Najprej sva se ujela s pogledi, šele nato mi je zasvetila »ooo tebe pa od nekot poznam« lučka. Tam je bila s svojo družbo. Proslavljala je nekaj, ne vem več kaj. Po hitrem postopku sem jo izoliral iz črede in peljal za šank na pijačo. Ni se upirala. To mi je prislužilo nekaj strupenih pogledov »moškega« dela skupinice. Do smeha sem jo pripravil v skoraj rekordnem času. Potem mi je nekaj govorila ona in se me podzavestno dotikala, vendar je pomen besed letel nekam mimo mene. Opazoval sem njena usta v katerih sta se bleščala dva srebrna loka, napeta čez že zdaj lepe zobe in ji čutno privzdigovala vlažne ustnice. Zaželel sem si jo takoj. Prijel sem jo za hrbet in takoj pričel drseti nižje, med tem pa sem jo gledal v oči. Ustavila se je sredi stavka, a roke mi ni odmaknila, le pokrila jo je s svojo in držala, nato jo je počasi vzela v svojo dlan in me potegnila za sabo. Na terasi sva dohitela njeno družbo, kjer me je prisilno vključila v tisti krog njenih ljudi. Par minut sem bil tiho in opazoval prazno govoričenje okrog sebe,  potem pa sem jo pred vsemi, za nalašč, prijel še enkrat. Brez prejšnje predigre. Lačno. Tokrat se ji je v bran postavil ogorčeni samec, ki je nekaj brundal vame. Nekaj o manirah … jaz pa mu nisem namenil niti sekunde pozornosti in tiho strmel v tiste temne oči. Tudi ona je bila tiho in me gledala.  Ne vem kaj je pomenil ta pogled … Odšel sem brez besed.

Nadaljeval sem svojo samodestruktivno blodnjo. Hodil sem v krogih in s kalnimi očmi in rokama izpovedoval ljubezen ženski vrsti. Ne samo, da mi je bilo vseeno, če dobim kje klofuto, celo želel sem si jo. Prenesel bi jo z nasmehom in željo po še. Do obisti sem bil prežet z neko živalsko potrebo po kakršnem koli pristnem stiku. Zaman …

Razorožila me je  nehote in nevede, kot se to pogosto zgodi z boginjami. Ponovno sem začel premišljevati o svojih besedah in dejanjih. Kar je bilo v meni, je izvodenelo. Začutil sem močno potrebo po opravičevanju. Začel sem lesti nazaj vase in se skrivati za izmišljene ideale. Zaljubljen sem zasovražil njeno moč. Pogovarjala sva se kot stara znanca …

boginja vs. Prostak (7:0)

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 0 / 5. Število glasov: 0

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!