Končno našel stanovanje! No, ne ravno celo stanovanje, samo soba v stanovanju ampak tako ali tako ne rabim več od tega. Glavno, da mam moj prostor za spanje, internet, tu pa tam prazno kopalnico pa kuhinjo. Nikoli nisem rabil več od tega. Sem tud na robu, da najdem službo oz. sem že več al manj zazihran tako, da mi gre trenutno vse po planu. Soba ni nič posebnega tako, da je ne bom podrobno opisoval. Postelja, omara, okno, radiator, miza. Ja, tolko sem preprost, da ne rabim popolnoma nič več. Glavno, da mam jaz svoj mir in stabilno internet povezavo.

Tudi svoje cimre sem že spoznal. Dva para in punca. Nimam se nekega močnega namena družit z nikomer, čeprav priznam, da me mika ta punca. Barbi ji je ime. Visoka, vitka, lepa, dolgi rjavi lasje. No, mika me za druženje, da ne bo pomote, ampak ni pa napačno, če je oseba s katero se družiš, prijetna na pogled.
Pari se večinoma zadržujejo v svojih sobah in od njih nekega druženja ne pričakujem oz. sploh nikoli nisem pričakoval. Tako ali tako mi pa odgovarja, če se čimmanj pogovarjamo. Ljudje mi gredo hitro na jetra s svojo navadnostjo in dolgočastnostjo zato sem velikokrat raje kr sam.
No, vrnimo se k Barbi s katero se pa velikokrat srečama v kuhinji in jedilnici, se precej pogovarjava in kr ujameva kar me zelo preseneče glede na to, da se s skoraj nikomer ne ujamem nikoli in se morem večinoma pretvarjat. Ugotovila sma tudi, da imava podoben okus za glasbo in oba rada bereva kar je v teh časih precejšnja redkost.
Barbi je študentka – absolventka, tako, da večinoma uživa dneve doma, včasih dela kaj prek študenta, toliko, da ima denar za zraven, ker drugače ji zadostuje štipendija in to kar ji dajo starši.
Velikokrat, še posebej zjutraj na jutranjo kavo, pride le v majčki in spodnjih hlačkah. Seveda se takrat dela kot, da je to nekaj najbolj normalnega na svetu in moški nimamo tičov med nogami in potrebnih možganov, ki nam v taki situaciji hitro pošljejo signal med noge, da je treba ohlapnost spravit v trdno stanje in naredit otroka s to žensko. No, seveda imamo tud racionalni del možganov, ki nam pove, da otrok v tej situaciji ne bi bil ravno dobra izbira. Ampak še vedno me naredi močno potrebnega že samo pogled na njena vitka, bela stegna, ko stopi k štedilniku in si hoče skuhat kavo. Dela to nalašč? Se zaveda, da nisem kamnit od znotraj ampak moški s potrebami?
Njena bližina medtem, ko preživljam čas v sobi (deliva si namreč steno), je pripomogla tud k povečanju masturbiranja, ki se je iz že tako ali tako lepe številke vsaj 2 krat na dan, povečal na včasih tud petkrat. Dovolj je samo misel na to kak bi izgledala brez tiste majčke in hlačk… Dela to, ker želi seksat? Kako bi bilo dobro, če bi se naenkrat pojavila na vratih gola in mi rekla ‘Pofukaj me! Zdaj v tem trenutku! Vem, da si želiš. Vidim te kako me gledaš!’. Dve dejstvi sta ob tem za omenit in sicer, da mi ne bi blo treba dvakrat rečt in pa da takrat že običajno držim tiča v roki s kakim dolgočasnim porničem na xhamstru ali kaki drugi od tisočih podobnih straneh. Ko mi pride, običajno zaprem oči in si predstavljam Barbi, ko ga ma v ustih in pogoltne moj izstrelek. Hja, I wish!
O njenem privatnem življenju ne vem veliko in se niti ne zanimam zanj. Vem samo, da je očitno samska (zakaj bi pa drugače živela sama?), kje študira in kako si plačuje sobo. Itak pa manj vem trenutno, bolje je.
Neko večer si me je še posebej dobro privoščila. Res ne razumem ali to dela zanalašč ali po nesreči, ampak to po moje ne more bit nesreča. Naj razložim. Včasih sem v sobi na računalniku ne da bi zaprl vrata, ker pač… Ni potrebno. Zapiram se samo, ko masturbiram, spim al pa hočem kakšno drugo zasebnost. Tisto večer se je Barbi tuširala in pri prehodu izpod tuša v svojo sobo ji je padla brisača dol s telesa TOČNO pred mojimi vrati. Razumel bi, da bi v popolni paniki in agoniji skočla stran al pa kaj podobnega. Lepo si je vzela čas, se sklonila in potisnila svojo odlično rit proti meni. Ne, ni počepnila. Dejansko se je sklonila s stegnjenimi nogami, da sem videl njeno pičko v vseh njeni veličini. V tistem trenutku sem tako otrpnil, da bi lahko se stavba začela podirat in bi lahko mel ves čas tega sveta se rešit, pa mi ne bi uspelo. Po tem, ko je pobrala brisačo, je brez da bi me pogledala, odšla naprej proti svoji sobi. Brez da bi se nazaj ogrnila. Ko mi je uspelo prit minimalno k sebi od šoka, sem ga moram v trenutku si pošteno vrečt na roko, da je malo minlo razburjenje.
Pa to ne enkrat.
Trikrat.
Zaporedoma.
Zanimalo me je, če mogoče posluša čez steno, ki niti ni bla kaj preveč debela, da bi slišala, če kaj počnem, ker tako ali tako je vedla, da nekaj morem. Ravno se spravim še četrtič po manjši pavzi (ker se enostavno nisem mogel zadovoljit), ko se zgodi nekaj, kar se mi do zdaj ni še nikoli in nisem mel pojma kako se naj spopadem s tem potem, ko se je zgodilo. Ko sem na polno drkal, z mojo priljubljeno porno zvezdnico Caprice na zaslonu, ugašjeno lučjo, le luč iz ekrana je bleščala v mene, opazim v ozadju odprta vrata, in na vratih… Barbi. Nimam pojma, če je ravno vstopila ali je že nekaj časa stala tam. Verjetno se je prišla opravičit za prejšnji padec brisače ali pa je to načrtovala. Pomembno je bilo edino to, da ME JE VIDLA S TIČOM V ROKI! Vrgel sem slušalke iz ušes, se pokril, v tistem je ona že zdavnaj odšla, zaprla vrata in slišal sem jo kako je šla v svojo sobo. ZAKAJ SE NISEM ZAKLENIL?!

The Book Thief