Opozorila!

Opozarjal sem se. Opozarjal sem se, da siliti v spet eno izven-zakonsko avanturo pomeni lahko katastrofo. Opozarjal sem se, da to ni ženska zame. Ampak taka opozorila pri meni ne zaležejo dosti. Saj veste kako pravijo – If it’s dirrrrty, kinky, naughty, messy or just plain wrong – Hell, I want it! Pa še razlaga za tiste, ki niste ravno Shakespearovi potomci – če je v zadevi nekaj napačnega, bom prav gotovo dreznil vanjo. No, v tem primeru ne gre za zadevo, pač pa za žensko. Pa tudi nisem dreznil, ampak dregnil. Večkrat…
Ona je bila utelešenje seksi ženske. Pravzaprav je še vedno. Skrbi za svoje telo, še kako skrbi. Na pogled – yummy mommy! Po vrhu vsega ima pa še lepo ime. Mar Tina ni lepo ime?
Pravzaprav se mi je vedno zdelo, da nisva v isti ligi. Hočem reči, kaj pa naj bi ona počela z zmedeno in satanu podložno dušo, kot je moja? Pa je naneslo, da sva se spoznala. Če se kdo spomni kake moje prejšnje zgodbe, se mu najbrž že svita kako – preko spleta. Na videz sva se sicer poznala že prej. Da ne pozabim omeniti – tudi sam sem »udružinjen«, saj veste kaj to pomeni. Žena, otroci, tašča in vse kar sodi zraven…
Užgala sva torej par debat in izpadla je simpatična. Sem že omenil, da je lepa tudi? Resda je mamica dveh otrok, ampak to res ne šteje med oteževalne okoliščine, kajne? Ob prvi priložnosti sva šla seveda na spoznavno pijačo. Klepetala sva in klepetala, najbrž sem jo požiral z očmi. To je sicer delikatna zadeva; ne moreš namreč ženski buljiti v joške, medtem ko ti razlaga o…o…o kdo ve čem. Peljal sem jo domov in si mislil…o kaj bi dal, da bi me ta bejba povabila »gor«. Položil bi ji dlan na lice, prste na ustne, jo zgrabil okrog bokov in tesno privil k sebi. Pa naj se ženska reši, če se more. Poljubil bi jo, vzelo bi ji sapo. In te prsi – položil bi roko na ta dva mega hribčka, pobožal, nežno pregnetel. Če po tem ne bi popustila, bi pač odšel…
Snap, nazaj v resnično življenje! Rekla je adijo, bilo mi je prijetno. Nekoliko razočaran, s trdim kurcem sem se odpeljal domov. Vam povem skrivnost? Od ranega jutra sem naslednji dan čakal njeno sporočilo. Če že ne po telefonu, pa vsaj na spletu. Ni ga bilo, ampak jaz sem trmast kozel – sam sem poslal sporočilo in ugotovil, da je bilo tudi njej prijetno. Opozoril sem se – prenehaj zdaj, preden bo prepozno. Ampak kurac tam spodaj se ni strinjal. On jo je hotel! Pravzaprav sem jo hotel tudi sam. Kdo je tukaj prevzel pobudo – ne vem. V takih trenutkih združiva moči in postaneva eno – kurac prevzame mojo osebo, pa tudi jaz postanem en sam kurac. Včasih pravijo, da kaki ženski kurac gleda iz oči. No, v tem primeru, sem jaz postal en sam velik kurac. Čudno, da me niso zaprli, ko sem hodil naokrog!
Na tem mestu preskočimo mučne podrobnosti. Znašel sem se pri njej, pri tej čudoviti ženski s seksi telesom in lepim imenom. Mar Tina ni lepo ime? Nekoliko sva klepetala, pa sem se kar odločil – sklonil sem se k njej in jo poskušal poljubiti. Nisem bil ravno uspešen, saj se je – kakor naključno – obrnila stran. A Ben-Kurac in Kurac-Ben sta bila v igri dva na ena pač v premoči. Po še kakem nerodnem poizkusu, sva končala poljubljajoč se. Prav tako, kakor sem si želel – jemalo nama je sapo! Nekje v ozadju je bilo še vedno slišno opozorilo…prenehaj, prenehaj!…a ga nisem jemal resno. Premaknila sva se v spalnico, se slekla in…povem vam – lepšega telesa že dolgo nisem videl. Zrela postava, lepi boki, ozek pas. Prsi pa…oh prsi. Prsi pa take, kot bi jih človek prekopiral naravnost iz porničev, edine filmske zvrsti, na katero prisegam. Tisti dve vzpetini, tista dva razloga, zakaj normalen moški ne more prenehati z gnetenjem, božanjem, sesanjem in nasploh obdelovanjem ženskih prsi. Že res, da teh dveh meni ljubih delov ženskega telesa ne zapuščam rad, a ona je ponujala tudi gladko obrito pičkico. Pičkico, katere sokovi so mi v prihodnji uri oblivali jezik, usta, brado, nos in verjetno še kaj. Njeno pičko bi lizal, dokler mi jezik ne bi odrevenel! Po tistem bi si vzel deset sekund pavze in ponovno lizal. Se človek lahko zaljubi v pičko? Jaz sem najbrž se. Ko človek liže ustne take pičke, ko človek nežno rine jezik vanjo, ali pa ko divje obdeluje ščegetavček – je vsako opozorilo že davno odveč. Ljubezen na prvi okus je vseživljenjska! Ljubkoval sem notranjo stran stegen, zdrsnil kakor slučajno čez mokro pičko, jo pobožal, polizal in porinil jezik vanjo. Porinil vanjo prst, dva, ju obrnil in pokazal z njima…«k meni«! Ona je ječala, se izvijala od ugodja in vidno uživala. Pa še lepo ime ima. Mar Tina ni lepo ime? Najraje bi ostal tam spodaj kar za vedno. Potapljal bi se v to slastno pičko, hranil bi se z njo, dihal z njo in bil…srečen. Prekleti kurac pa kar ni in ni dal miru in na koncu sem popustil – kaj pa jaz morem, ta hudičeva reč ima prevlado nad mano. Pokleknil sem med njeni nogi, ves moker po obrazu. Čakala me je razprta in njene oči so govorile…daj me, daj me prosim! Prekleti kurac je bil že sam od sebe pred eksplozijo, opozorila v možganih pa so imela nevihto – prenehaj, prenehaj, ni še prepozno! Podrgnil sem s tisto napeto kurčino tja čez njeno pizdo. Položil sem glavico na ščegetavček in rekel dober dan. Spoznala sta se in všeč sta si bila. Pobožal sem vročo špranjo s tičem in…všeč sta si bila. Zaprl sem oči, nežno potisnil in se spoznal z votlino naslade. Samo glavica je notri, samo glavica je notri, so vpili moji možgani, prenehaj! Ah kaj, sem si mislil in porinil močneje. Vroča, mokra pička me je objela. Vroča, potrebna ženska me je pričakala. In vroča, pohotna romanca se je začela. Fukala sva kakor nora, se obdelovala. Porival sem jo z vsem kar premorem. Porival sem jo s kurcem, jezikom, očmi, besedami in srcem. To žensko sem preprosto – ljubil.
V stari JNA je krožila šala, po kateri greš lahko domov takoj, ko napolniš čelado s spermo. Jaz bi imel tako čelado ob tej ženski polno v dveh tednih. Njeno hotno telo, njena pička…kako človek-kurac ne bi bil povsem zmešan? In tisto, ko te prime za roko, odvleče v spalnico in…te da dol. Včasih sem se moral uščipniti, da bi videl, če res ne sanjam. Pa še tako lepo ime ima. Mar Tina ni najlepše ime na tem svetu?
Včasih se je odločila in me par dni ignorirala. Je bilo to opozorilo? Vedno bolj sem jo pogrešal. Pisal pesmi, pošiljal sporočila. Odziva pa ni bilo. Oh ja, prav gotovo je bilo opozorilo. Potem pa so vsakič znova prišli trenutki sreče – lizal sem tisto pičko, kot da je edina na svetu. Pil sem tiste sokove, se nabijal vanjo in izlival seme življenja. Po takem fuku sem se stuširal tako, da je voda tekla mimo moje brade – rad sem namreč dišal po njeni pički še ves naslednji dan! Predal sem se, živel v fukaških nebesih. Me boš lahko danes? Daj me. Bi me jutri? Čakala te bom! Boš prišel v petek? Pohiti, vsa sem že mokra! Tako nekako so potekali najini intelektualni dvogovori. Pa jaz? V oddaljenem odmevu sem slišal opozorila…prenehaj…ehaj…haj…
Blokirala me je. Čisto zignorirala. Se odstranila . Nič več se nisva držala za roke, nisva si več šepetala. Nisem je več lizal in nisem več videl bleska v potrebnih očeh. Kurac-Ben se sicer še vedno pojavlja, on je redno prisoten v mojem življenju. Druge ženske, drugi šprici, pa občutek, da si lačen pičke po krivici. Tri leta je trajalo tako stanje. Sanjal sem kako ležim med njenima nogama, objemam stegna, s prsti širim sramne ustnice. Sanjal sem, kako moj jezik drsi v tisto vročo, potno, mokro špranjo naslade. Zbujal sem se s trdim, norel in blaznel. A proti zaljubljenosti v pičko ni zdravila. Pač, je – dobiti jo moraš nazaj. Po treh letih se mi je znova oglasila. Pravi, da sva se razumela samo v eni stvari. Hja, najbrž res. Samo eno stvar sva namreč počela. Fukala sva kot zajca. So tri vmesna leta opozorilo? Je njena osebnost opozorilo? Je opozorilo njena še vedno brezhibna postava? Ali pa me bo brez opozorila njena pička spet premamila? Mogoče pa me začara njeno ime. Mar Tina ni najlepše ime v vesolju?
Odločil sem se – tokrat opozarjam jaz! Lizal ti bom tistih nekaj centimetrov votline naslade, lizal ti jih bom, dokler ne boš ukazala naj preneham! Lizal te bom do vesoljnega orgazma in te potem živalsko pofukal. Pošprical te bom celo. To si zaslužiš. To ti dolgujem.

MORAŠ PREBRATI  Izkušena gospa - Ko popustijo zavore (12. del)

Benjamin Twinklemin Kelsson

Rating: 4.6. From 29 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

3 Comments

  • Ben Kelsson says:

    Oh ja, priložnosti? Kdo bi vedel, kdo bi vedel?
    Za nekatere človek potrebuje leta, druge padejo v naročje same 🙂
    Hvala za pohvale in spodbude !

    No votes yet.
    Please wait...
  • DevilL says:

    Prepovedano je vedno najslajse 🙂 dobro napisano

    No votes yet.
    Please wait...
  • kaja says:

    Dragi Benjamin, kot sem ti rekla takrat, ko sem prvič prebrala tole zgodbo – tebe je res hudo dobro brati. Toliko užitkov znaš ponuditi človeku, prijetna, duhovita in berljiva zgodba je le ena izmed njih. Želim ti, da ti priložnosti za ustvarjanje novih ne bo manjkalo! 😉

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *