Ko Jožibeli ponovno popustijo zavore

Ooooh. Še eno hladno jutro, ko se mi kar ne gre iz postelje. Pa bo treba vstati in iti po nakupih, ker popoldne pričakujemo obiske. S težavo vstanem in se odvlečem do kopalnice, da uredim vse potrebno za normalen začetek dneva.

Oblečem svojo naj trenirko in najljubše superge, se zavijem v šal in bundo ter se v ogledalu nasmehnem tisti, ki me se vsa poležana gleda prav nasmejano v ogledalu.

No pa pojdimo novim zmagam in dogodivščinam naproti. Kaj vse bo se danes prinesel ta dan razmišljam, ko se peljem proti najbližji trgovini. Ustavim se pred velikim nakupovalnim centrom ter zlezem iz avta. V tistem trenutku nekdo parkira poleg mene, a se za to ne zmenim in nadaljujem pot proti trgovini.
»Si pa važna«, zaslišim glas za svojim hrbtom in se kot vrtavka obrnem, saj želim vedeti, kdo ima toliko jajc ujeziti me na vse zgodaj zjutraj. »O poglej ga. Ali si tudi ti nabavni? Kje pa imaš ostale«, vprašam.

Sandi se zasmeji in mi reče:«pa jih menda ja ne pogrešaš!? Sam sem ljubica, moji so šli k ženinim staršem na Primorsko, jaz pa v lov za tabo, ker vem da si vsako soboto tu v trgovini«.  Začudeno obnemim. Kaj res!? Zakaj le, pomislim. Dobro vem kakšen bo odgovor, saj se z Sandijem poznava že kaj nekaj let.

Niti ne vem kako sva se spoznala, vem pa, da sva se takoj ujela in da sva skupaj že marsikaj preživela.

»Imaš kaj časa?« me vpraša. »Se ti mudi?« Skomignem z rameni, da ne vem, a kaj kmalu popustim in privolim.

»Pridi, tvoji gotovo še spijo, midva pa se greva malo pocrkljat. Saj si za to, a ne?« me vpraša.
»Seveda, kako da ne«, bleknem in že hitiva proti njegovemu avtu. Na poti obudiva na hitro spomin na eno od najinih zadnjih srečanj.

MORAŠ PREBRATI  Njen prvi drugi II.

Skoraj ne morem verjeti, da je minilo že najmanj, leto ko sva se nazadnje dobila. Pripeljeva pred njegovo hišo, jaz pa vsa nervozna, on pa kot vedno sproščen, tak kot ga poznam.

»No pridi«, mi reče, »pa menda ja ne bova sedela v avtu«. Vstopiva v hišo in kot pravi kavalir, mi ponudi pijačo. Ker pa sem ravno od doma, nisem žejna. Sem pa žejna nečesa drugega.

Približa se mi.

»Saj veš kaj se bo zgodilo, kajne«, mi reče in že imam njegova usta na mojih, njegove roke pa me že pridno slačijo.

Hmmm, kot, da bi vedela, sem se zelo enostavno oblekla, tako, da sem bila v trenutku gola.

Njegova usta in jezik sem čutila po celem telesu, kar drhtela sem in si želela še in še.

Da ne bom zaostajala za Sandijem, ga malo odrinem iz sebe in mu začnem. odpenjati hlače, ki so v trenutku na tleh.

Sem že na kolenih z njegovim kurcem v ustih in čvrsto v rokah.

Zgrabi me za čop in me tišči proti sebi, da čutim njegovega kurca vse do grla.  »A ves da te bom pofukal?, mi reče.

»A boš kaj huda!?«

»Seveda ne«, zasopem z polnimi usti in že me vzdigne s tal in z roko pelje proti trosedu.

»Tu bova. A ti je prav?«, mi reče.

»Ni pomembno, samo pofukaj me, v spomin na stare dni«, mu odvrnem.

Vedno sva se izgubila v strasti in želji in tudi tokrat je bilo tako. Usedla sem se na njegovo trdo in pokončno raketo, da sem ga čutila globoko, kot že dolgo ne.

Mmmmmm, kako to paše. Pomikala sem se gor in dol, ven in notri. Ko mi je sesal joške in jih mečkal.

MORAŠ PREBRATI  Kabina - Ko popustijo zavore (2. del)

Noro dober občutek, ki se je stopnjeval v vedno hitrejšem ritmu, da mi je od vse želje prišlo.

Napol utrujena se spustim nanj, da pridem do zraka, on pa se z menoj v naročju vzdigne in me postavi na tla.

Obrne me s hrbtom proti sebi in mi pokaze naj se sklonim.

Dobro vem da si me bo vzel se od zadaj. Meni najbolj paše, ko sem na kolenih, da čutim njegovega velikega trdega kurca, ki me nabija vse do jajc.

Znova in znova, vse bolj močno in hitro.

Grabi me za joške, mi z roko drgne ščegetavček, da se krčim od vse potrebe in želje.
Vleče me za čop in z drugo roko drži za boke.

Na ušesa ni zašepeta, naj nama pride in že naju ujame divji orgazem.

Njegova vroča sperma pa vsa v meni.

Vsa preznojena se hitro stuširam in se hitro oblečem.

Odpraviva se nazaj proti trgovini, kjer si najprej privoščiva slastno kavico.

Premeljeva in predebatirava vso najino preteklost in današnje dogodke.

»Ni mi žal«, mu rečem in mi nikoli ne bo žal, mu rečem.

»Zaupam ti bolj kot lastnemu možu. S tabo mi je vedno lepo, tudi če se prepustiva strasti tako na hitro kot sva se danes«, mu rečem.

Plačava račun in se odpraviva v nabavo, kot dva stara zakonca. Ne zmeniva se ne za poglede, ne za pozdrave znancev, saj sva oba presrečna.
Ko opraviva nakup, mi pomaga stvari zložiti v avto in se od mene poslovi kot nekoč, s strastnim poljubom in objemom, z željo, da pazim nase, da ga naj ne pozabim in da se v kratkem se kaj srečava.
Tudi nakup v trgovini zna bit lep, če si ob nekom, ki te ima rad preprosto samo zato ker si.
Imejte se radi…
Vaša JoziBeLa

Rating: 4.8. From 6 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *