O čudni vrsti – ekshibicionistih

Kar lep čas me že mika, da bi stipkal eno zgodbico za tole spletno stran. Pa saj v bistvu ni zgodbica, je bolj povzetek enega zabavnega dogodka, ki se mi je pripetil pred časom.

Stvar je namreč taka – razkazujem se. Ja, ekshibicionist sem. Saj veste, to so tisti psihoti, ki vam kažejo tiča po parkih, podhodih, na parkiriščih in podobno… V kakem starem jugo fimu iz osemdesetih bi takega modela stereotipno prikazali kot tipa, ki vam nasproti pride v parku, razpre plašč in je spodaj gol, z vso tisto goščavo vred… Hm, najbrž ne sodim ravno v to kategorijo.

Zase vem, da se pač rad dam videti ženskam. No, rad čisto v določenih trenutkih, pa po možnosti v otrdelem stanju. Zavedam se, da je to lahko za »udeleženke« neprijetno, pa najbrž se kaka ženska tudi ustraši. No, moj namen res ni koga prestrašiti, zato med seboj in nič hudega slutečo žensko vedno pustim prostorsko distanco, a tako, da sem vseeno na nek način blizu. Pa seveda nikoli, nikoli, nikoli ne ogovarjam, dajem neokusnih predlogov, ali kako drugače težim. Hm, če odmislimo, da se ji nekoliko pokažem nag. Torej, to cut a long story short – sem en tak – čisto nenevaren razkazovalec.

K stvari torej. V enem od naših glavnih mest (koliko je glavnih ve itak vsak) imam eno priljubljeno prizorišče. Iz razumljivih razlogov koordinat z Google Earth programa ravno ne bi navedel. No, tam je ena taka luštna pot, kolesarska steza celo. Vse skupaj teče skozi gozd, steza pa je asfaltirana. Tam je vedno – če je človek potrpežljiv – dovolj žensk in deklet, kolesark, sprehajalk, rolark in tekačic. V vseh teh letih sem našel ob poti prostorček, na katerem lepo nadziram prihajajoče, le-ti pa mene ne, dokler niso od mene oddaljeni le nekaj metrov. Seveda se odstranim, če vidim da prihaja moški, ali otrok. Omenjeni nekako ne sodijo v moj »delokrog«. No, nazaj k zadevi.

MORAŠ PREBRATI  Zrajcan oktober

Lepega dne me je spet »prijelo«. Odpravil sem se torej na opisano mesto. Bil je lep, sončen dan, ne prevroč. Od parkirišča je prostorček oddaljen nekaj minut hoje po omenjeni kolesarsko-sprehajalni poti. S seboj sem vzel dovolj vode, saj se običajno tam naokrog potikam več ur. Vse tisto uživanje pa mi tudi osuši usta. Prišel sem torej na svoj »plac«, slekel spodnji del hlač (perila pa itak ne nosim) in si dal opravka z že itak – v pričakovanju – na pol nabreklim kurcem. Hlače sem odložil tja za eno drevo in se previdno približal poti. Kot sem že rekel, ko stojim tam, lahko lepo nadziram prihajajoče. No, ne vem koliko časa sem bil že tam in ne spomnim se niti, če me je v tistem dnevu že videla kaka bejba. V določenem momentu sem zagledal enega moškega, ki se je bližal na kolesu. Človek dobi za te reči orlovsko oko, veste; ženska vozi kolo popolnoma drugače od moškega. No, tisti moški se je počasi bližal z ene strani, z druge pa je prihajala peš sprehajalka. Preklel sem modela, ki mi je pokvaril priložnost za en lep show, ampak kaj se more – treba se je bilo odstraniti. Stopil sem torej par metrov stran od poti in počepnil za smreko, ter čakal, da bi se tip odpeljal s kolesom končno mimo. Model se je pripeljal, skočil s kolesa natančno tam, kjer bi – brez njegove prisotnosti – moral biti jaz, vrgel kolo v grmovje, slekel kratke hlače in…začel drkati. Jaz sem čepel kake tri metre za njim za drevesom in sem bil tiho kot miška. No, ženska z druge strani je prišla mimo, nič videla in pač odšla mirno naprej.

MORAŠ PREBRATI  Predstavljam si te

Hja, do tu zgodba ni prav nič zabavna, kajne? No, v določenem trenutku se je tisti moški obrnil in me zagledal. Čepel sem tam zadaj od pasu navzdol gol in si mislil: »zemlja – odpri se!«. Hlače sem imel izven dosega rok. Seveda je bilo obema jasno, kaj počneva tam, tako eden, kot drugi. Model me je začel spraševati, če dostikrat drkam tam in podobne reči, ampak sam nisem bil pri volji za debato o tem. Sem rekel, da se poskušam…hm…pokakati. No, tip mi je prišel bližje, pa že itak nisem bil ravno daleč in je tako stal tam pred mano s tistim svojim tičem, jaz pa čepe pred njim. Potem je model nenadoma dobil bolj zabavne ideje, v stilu: kaj ko bi drkala skupaj? Kaj, ko bi mi on napovedal prihajajočo žensko, jaz bi nanjo drkal ob poti, on pa ob pogledu na celo sceno in podobno. Meni se to zdi tako, kakor kadar na televiziji gledaš nekoga, kako gleda TV. No, nisem bil preveč za take igrice. Jaz imam rad intimo pri teh zadevah, hehehehe. Je rekel, da ima on sicer drugačno taktiko – če opazi, da se ženska sprehaja sama in ni drugih mimoidočih, se rad sleče in zapelje s kolesom do nje, potem pa poskuša z njo klepetati. Hm, kaj vse ljudje počnejo.

Tako nekako se moja prva zgodba konča. Kasneje sem gotovo stal tam še nekaj časa, se dal videti v vsem svojem sijaju mimoidočim, užival v zadevi, ki mi je zares všeč in našprical kak liter čez kolesarsko stezo. Bolj normalne zadeve torej.

MORAŠ PREBRATI  Galerija: Dildoland

Koliko je pa zadeva plod moje domišljije in koliko prepis kake zgodbe s tujih spletnih strani – pa presodite sami.

 

Rating: 4.1. From 11 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

9 Comments

  • zdlakonajeziku says:

    Moram še dodati, da me je dotična zgodba malo pomirila, ker mi je dala vpogled v razmišljanje razkazovalca. V mojem primeru je bila res vedno neka distanca, priznati moram, da kar je bilo videti, z ženskega stališča ni izgledalo slabo, a me je bilo res res pošteno strah in to zeloo dolgo. Ravno sem se nehala preplašeno ozirati ob vsakem poku vejice, pa sem ga spet srečala… Prosim, zavedajte se, da niste tako neškodljivi, kratite občutek varnosti in ustvarjate živčne, nevrotične ženske 😉
    Zdaj s časovne distance in določeno kilometrino bolje razumem različna nagnenja in nore želje, ki te lahko potegnejo s sabo, vendar je ekshibicionizem v kategoriji tistih, ko so neprostovoljno vpleteni in oškodovani drugi ljudje. Žal začaran krog. Lupčka vsem skupaj na…

    No votes yet.
    Please wait...
  • zdlakonajeziku says:

    No, pa še mojih pet centov. Bo pač kritika, čeprav se nimam za seksualno zadrto…
    Verjamem zgodbi, morda sem se prav tebe ene dvakrat ustrašila v študentskih letih. Ob tvoji potki so tudi fakultete z veliko puncami… Problem je v tem, da ti kljub splošnemu prepričanju, da ekshibicionisti niso nevarni, tega ne more nihče garantirati, kajne. In da nekatere punce pri svojih 18, 20 letih pogled na razgaljenega moškega, ki drka nate v grmovju, potem ko je vljudno pokašljal, da si se ozrla, pač prestraši. In to dovolj, da se dve leti ne moreš mirno sprehoditi do fakultete brez paranoje, da o večernih urah sploh ne govorimo. Vsakemu svoj užitek, a vedno brez škodovanja drugemu, kajne?

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...
  • NoMercy says:

    @Swinga74: a sem spet po nepotrebnem deležen tvoje pozornosti 🙁
    V tej temi sem pač napisal kako se lahko pisec!! razvije na nov, drug nivo. Kot opisovalec dogodkov ☺. Jasno po svoji želji, volji 😛
    In to je to ☺ Niti nisem namigoval, da zapis kaže v kakšno smer in na kakršen koli odklon ☺
    —- btw —
    vsaj toliko “pravic” pisanja svojega mnenja (pa magari, če kdo to razume, da komu “solim” pamet ) imam pa že tudi jaz — kot vsi ostali, ki se spravljate na komentatorja “ad person”.
    Če še nisi opazila: moji komentarji so v okviru teme / zapisa. Šele, ko sem izzvan z nickom napišem kakšno krepko o komentatorju 😛

    Res bi bilo dobro, ko bi moje zapise brali tako kot jih zapišem … ne kot kaj si o meni mislite, ko jih berete 😛

    No votes yet.
    Please wait...
  • kaja says:

    Amen to that, swinga74 🙂

    No votes yet.
    Please wait...
  • swinga74 says:

    Prav fina zgodbica. Resnična ali ne pač ni niti pomembno.Pred kratkim sem zasledila,na enem od forumov ,da dejansko je teh prostorov v glavnem mestu kar nekaj,kjer se zbirajo razni opazovalci in razkazovalci. No ja, jaz se tam ne bom nahajala ker ni to moj fetiš, niti fantazija in bi najbrž prasnila v smeh kar pa seveda ni. U bistvu sem želela samo povedati,da so taki ljudje pač neškodljivi in je to njim samo fetiš,torej ni bojazni da bi nas zvlekli v grmovje in počeli z nami kar nam ni po volji.

    Me pa vsekakor motijo strupeni jeziki in nestrpnost ljudi ki ne sprejmejo nič kar je drugačno od njih,ki si kljub svojim letom ne dajo dopovedati,da imamo pač vsak svoje fetiše in fantazije,ter če ne škodijo nikomur ,ne vem v čem je problem.

    Tudi če ima človek kilometrine za sabo in misli da je največji frajer tega planeta ,ker je podru marsikatero smreko in da ve vse ,ter ima pravico soliti pamet vsem povprek,mislim da je v zmoti
    Ko boš podru tabuje v svoji glavi boš mnogo bolj ekološki za ta planet.
    LIVE AND LET LIVE OTHERS

    p.s.NoMercy , saj veš da je to letelo na tebe

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...
  • kaja says:

    Nemo, morda pa midva objaviva kakšno pozitivno reakcijo, skupno seveda 😉

    No votes yet.
    Please wait...
  • Nemo says:

    Midva s Kajo (pa še kdo) bova gotovo rada prebrala kaj o kakšni pozitivni reakciji 🙂

    No votes yet.
    Please wait...
  • NoMercy says:

    tale pisec je pa potencial za še bolj kinki dogodke ☺
    npr, da gre na kakšno prireditev, otvoritev, promocijo, … kamor hodijo ljudje, ki se med samo slabo ali pa sploh ne poznajo ☺
    Ker je primerno, da se predstavi z rokovanjem, lahko tudi kateri čestita za domislico, presežek, … tako, da ji ob rokovanju v dlan stisne še curaka. Z malo treninga in pomoči bo vsako prepričal, da mu ga še malo podrka — zagotovo bo tretji do peti že pljunil na mesto mednožja na večerno obleko 😛

    No votes yet.
    Please wait...
  • kaja says:

    Evo, pa je 🙂
    Sploh nisem dvomila, da boš tole super napisal. Me veseli, da ti je uspel začetek detabuizacije teme, ob kateri človek pravzaprav ne ve, ali je dejansko totalno creepy, ali pa ga neizmerno rajca 🙂

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *