Majhni, srednji, veliki tiči … Vprašanje o katerem se fantje sprašujejo konstantno in kar letijo: »A imam jaz velikega?«, »Zakaj ga nič ne pohvališ?« … In ja, kaj bomo drugega naredile, kot pa rekle: »Seveda, dragi! Tvoj je idealen zame! Paše mi!« Če bi rekle karkoli drugega, bi vam popolnoma poteptale ego in bi padli skoraj da ne v depresijo. To so vprašanja, ki mi grejo resnično na živce. Zakaj me to sprašuješ?! Če mi bo tvoj »mali« všeč, ga bom sama prijela, ne bo ti mi ga treba vsiliti v roke ali v usta.

Je opravičena ta vaša skrb, koliko imate dolgega? Je to za nas punce kaj pomembno? Marsikatera bo rekla, da ne. Da je važna kvaliteta. Jaz pa pravim, ITAK DA JE. Če imaš majhnega, jaz sploh nič ne čutim. Ni razlike med tvojim tičem in mojim prstom. Kaj naj s takim počnem.

Rada imam take, da mi pašejo, ne smejo biti preveliki, premajhni pa tudi ne. Ravno pravi. Koliko je to v centimetrih ne bi vedela. Mogoče na oko bi lahko rekla, da okoli dvajset centimetrov. Toliko sem ga namreč izmerila bivšemu, ki je imel zame ravno pravšnjega. Pri prevelikem boli, pri premalem nič ne čutiš. Smo zahtevne, ne? Bi rekla, ja.

Rada vidim, če je obrezan. Tak je res lep. Kar gledala bi ga. Glavica me gleda in vabi, da ga vzamem v usta. Bolj se ga čuti. Večji zgleda.

Rada vidim, če je popolnoma trd. Najraje imam, če mi sploh s prstom ni treba pomigniti, pa njemu že stopi. Tudi ne omahne takoj. Obožujem to trdoto.

Rada se igram z njim, ker jaz tega nimam. Ga gledam, kako se spreminja. Kako iz polžka zraste anakonda. Kako naredi svojo nalogo, izbrizga spermo in ves utrujen zopet oplahne.

Smešno je preiti iz idealnega tiča na majhnega. To se mi je enkrat zgodilo. Ravno sem končala zvezo, zato sem hotela storiti nekaj netipičnega zame. Poklicala sem mojega turističnega Vodiča, ki sem ga spoznala poleti, ko sem bila s prijateljicami na morju. Že takrat se je spletla kemija med nama, vendar nisem hotela prevarati fanta, zato se je vlekla ta seksualna napetost med nama več kot pol leta. Takoj je bil za, da se dobiva. Prišel je v Ljubljano, šla sva na pijačo. Nato me je pripeljal do stanovanja. Povabila sem ga še na kavo. Takoj je bil za. Oba sva vedela, kaj je ta »kava« pomenila. Res sem veliko pričakovala od večera, saj je bil ta moj Vodič na zunaj pravi »mačo«. Potetoviran, grob moški, ja moški, ženske so se kar metale za njim. Takoj ko sva vstopila skozi vrata, sva se začela poljubljati. Bil je grob. Ampak mi je pasalo. Šla sva do moje postelje. Ni bilo nobene predigre. Kondom in notri. Nabijal me je kot zajec. Totalna groza. Ne vem, ampak a res ni opazil, da to meni ne sede, al kaj. Vmes je govoril, »Huda si! Najboljša si! O, kolk je hudo!!« … Jaz pa sem razmišljala: »Daj hitro naj ti pride, da boš potem šel! Najslabši seks v mojem življenju! Naj bo koneeeeeec! Ne morem vrjet, da obstajajo tako majhni tiči«. Hvala Bogu, je bilo res hitro konec. Verjetno je bil to do takrat moj najkrajši seks. Hitro sem se oblekla, ni mi bilo do nobenega »mojanja« z njim. Gledala sem ga, češ »Pojdi že! Da ne boš slučajno prespal!« Očitno je znal brati misli, saj je rekel, da bo moral it. Ja, pojdiiii. Prvič, enkrat in nikoli več. Potem se šla pod tuš. Bila sem tam eno uro. Hotela sem čimprej spraviti iz sebe njegov vonj, nič njegovega nisem hotela imeti na sebi. Zbrisala sem njegovo številko, a ni pomagalo. Saj me je potem klical skoraj vsak teden in se želel še dobiti z mano. Nikoli več. Izbris. Vendar sem še skoraj tri leta sem dobivala na vsak mesec kak njegov sms. Potem je počasi obupal. Lahko, da je dobil kakšno punco.

Srečala sem ga čez nekaj let kasneje v klubu. Objela sva se. Šla sva se pogovarjat, malo stran od ljudi. Nakar mi je potisnil svoj jezik v usta. FUJ! Nehaj. Hotel me je začeti tudi šlatati. Roke sem mu odmaknila stran. On pa je govoril: »Enkrat je bilo premalo! Res premalo! Še sedaj te sanjam! Tako si huda!« Nisem hotela biti preveč nesramna, zato sem bila tiho, mislila pa sem si: »Še enkrat je bilo preveč!« Hotela sem oditi, on pa je v stanju obupa še vpil nekaj o telefonski številki in mi molel svojo vizitko, naj ga kaj pokličem. Vizitko sem iz vljudnosti vzela, je pa takoj romala v koš.

Ja, toliko o majhnih … Ni to zame.

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 3.4 / 5. Število glasov: 5

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!