Dežne kaplje enakomerno padajo na okensko polico. Rahlo uspavajoč zvok. Misli mi uhajajo na tisti poletni dan…

Osemintrideset stopinj nad ničlo. Prevroče za enourno vožnjo na morje, a škoda bi bilo posedati doma. Pograbim torbo, zbašem notri brisačo, dve ledeno mrzli pivi, revijo primerno trenutni možganski aktivnosti, sončna očala na nos in čez pet minut sem že na vhodu v mestni bazen.

Plačam karto privlačni študentki in začnem skeniranje teritorija. Na levi strani, na skrajnem robu betonske plaže opazim znan obraz. Povsem naravno se usmerim v smer prikupne dekline. Svoje stvari odložim nekaj metrov bolj v desno, in se delam, kot da jo nisem prepoznal. Slečem majico, pogledam naokoli in takrat ujamem njen pogled: »Oj! Kako si kaj?« »Ojla, sploh te nisem opazil za temi ogromnimi očali! (Nagajiv nasmešek) Super sem, malo sem se prišel ohladit. Ti?« »Tudi jaz. Je vroče danes ne? Ob sredah imam prost dan tako da se pridem včasih malo nastavit sončku.« »Ej, s sabo imam dva mrzla, boš?«

In tako sva načela pogovor, ki je trajal kar nekaj časa, rdeča nit pa je postajala vedno bolj podobna zunanjim temperaturam-vroča! Vrelišče je dosegla, ko mi je priznala, da sem ji bil pred nekaj časa všeč. Zakaj bil? Ker ima že nekaj časa resnega partnerja. Poznava se že dobre dve leti in nekaj časa sva se aktivno družila in si delila tudi osebne skrivnosti. Dokler ni pričela hoditi s tem junakom, zaradi katerega je začela zapostavljati svoje prijatelje.

Nisem vedel kako naj reagiram. »Veš, tudi ti si bila meni zelo všeč, ampak nisem hotel pokvariti najinega prijateljstva, ker nisem vedel kaj čutiš. No zdaj je tako ali tako prepozno a ne? Grem se malo ohladit v vodo.« Vstal sem in se odpravil proti bazenu. Skočim v vodo, preplavam širino, skočim iz bazena in se odpravim na brisačo. Poveznem si sončna očala, zaprem oči in se prepustim sončnim užitkom…

Začutim, kot bi mi neka smet pristala na trebuhu. Z roko avtomatsko odrinem papirček in…Papirček? Dvignem se, vzamem majhen papirček v roke in preberem: »Čez 5 min v garderobah«. Srce mi razbija, pomislim da je to ona…nemogoče…ali pač? Živčno pogledam na uro, vstanem, hodim gor in dol, ne zdržim več. Krenem proti garderobam.

Vstopim. Tišina. Na kljuki zadnjih vrat na desni strani opazim modrček. Njen modrček. Srce mi razbija, grem, odprem vrata in jo zagledam. Še vedno imam sliko pred očmi. Mislim, da sem takrat porabil vsa fotografski spomin kar ga moji možgani premorejo. Rjave, kodraste lase. Do vratu. Čokoladne oči me gledajo poželjivo, neverjetno seksi. Vedno sem si želel zagristi v te sočne ustnice. Prsa, majhna, čvrsta. Bradavičke nabrekle, kot čokoladni pralineji, ki se stopijo v ustih. Hlačke je pustila na sebi, kot darilo meni, da ga odvijem…

Poljubil sem jo. Jezika sta se prepletala v strastni nasladi in vedno bolj je iz mene buhtela živalska pohota. Čeprav sem nekaj trenutkov nazaj bil popolnoma raznežen in negotov, sem jo zdaj hotel pofukati, močno, živalsko. Zgrabil sem jo za rit, majhno a čvrsto, zastokala je nežno in mi vrnila s trdim prijemom mojega kurca, ki je čakal na osvoboditev iz primeža ozkih kopalk. Usedla se je na stol in vzela tiča v roke, ga drkala, sesala, lizala. Raj. Hotel sem prevzeti nadzor, vstal sem, slekel hlačke, ji levo nogo dal na stol, da je njena muca zasijala v vsej lepoti, in jo polizal, kot da je zadnja na svetu. Njen stokajoči glas me je naredil trdega kot He-manov meč. Obrnil sem jo proti steni, ji zaril kurca do konca in nabijal kot bi jo želel pribiti na steno. Njen glas je potrjeval, kar sem domneval. Pohotnica uživa kot Patrick Swayze v filmu Dirty Dancing. Ko sem zadel pravo točko, se je narahlo obrnila in me pogledala v oči. »Še, še, še!« Vedel sem, da je blizu. Čez nekaj trenutkov je val sunkov napovedal njen moker, vroč orgazem. Ko se je rahlo umirila, se je zopet usedla na stol, vzela tiča v roke in začela s svojo virtuozno kombinacijo drkanja, sesanja, lizanja…

Gledala me je naravnost v oči, razbral sem njeno željo: »Pridi mi v usta!« Zaprem oči, vdihnem. Prihaja. Vrhunec mojega poletja.

Ustnice, še vedno seksi, čeprav pokrite z mojim sokom, me še zadnjič poljubijo. »Pridi nekaj minut za mano ok?« »Ja, veš da.«

Dež še vedno pada, dan je kratek in pust. Ampak spomini ostajajo. Dokler stare spomine ne zabrišejo novi spomini.

 

Lep pohotni pozdrav,

E.D.

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 5 / 5. Število glasov: 2

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!