Nimam te rad…

Običajno se je ob petkih zvečer v klubu trlo obiskovalcev. Nepregledna, strnjena množica mladih in manj mladih ljudi vseh možnih stilov, obrazov in frizur, se je drenjala vsepovsod, da je bil preboj od šanka do plesišča, pa od plesišča do wc-ja in nazaj pravi podvig. Zato ta večer ni bil ravno običajen, obiskovalcev je bilo malo, plesišče pa napol prazno, z izjemo nekaj stiskajočih se parčkov in opotekajočih se mladcev, ki so izpraznili kakšno steklenico Laškega preveč. Skozi prostor se je lenobno vlekel oblak cigaretnega dima, pomešan z vonjem po travi, ki je prihajal iz kota, kjer si je skupina štirih al petih fantov podajala omamni zvitek.

Stala je na sredi plesišča, s čikom v eni in steklenico piva v drugi roki. S pogledom se je sprehodila preko obrazov, večinoma poznanih in se ustavila na enem. Začutila je vznemirjenje in malce pospešen srčni utrip. Stal je tam, naslonjen na zid, z na prsmi prekrižanimi rokami in nepremično zrl vanjo. Ni umaknila pogleda. Potegnila je en dim in odpila požirek piva, se mehko zazibala v bokih, prepustila se je glasbi in se ves čas zavedala njegovega pogleda. V prsih ji je razbijalo, v lica ji je silila rdečica, prevzemal jo je čuden nemir, občutki jeze, nemoči, ko je zrla v tiste hladne, sivomodre oči, ki so jo prebadale. Umaknila je pogled, odvrgla čik in ga pohodila na lesenih, že neštetokrat prežganih tleh in odšla s plesišča proti wc-ju. ”Krava, neumna, glupa krava” ji je odzvanjalo v glavi. Prav besna je bila sama nase, kako je lahko padla na tega tipa, tipa ki jo sovraži, ki je ne prenese, ki jo je na vsakem koraku žalil in zabijal do podna, kar mu je seveda vračala z dvojnimi porcijami. Njuni verbalni boji so bili že legendarni. In ona, trapa, je dovolila da ji je popolnoma zmešal glavo. Ko bi ga morala sovražiti, tako kot vsi predvidevajo da ga. Namesto tega pa, ko ji zvečer pod odejo zdrsnejo roke v hlačke, razmišlja o tem, kako jo pofuka. Ali pa ona njega. Beda. Beda od bede.

Z ledeno vodo si je omočila lica in vrat in odšla z wc-ja. Na hodniku se je naslonila na zid in zaprla oči za trenutek, samo toliko da malo pride k sebi. Odločila se je, da gre in se odpravila proti stopnicam, ko je na roki začutil trd stisk. Srce ji je podivjalo, vedela je, še preden je pogledala. Potegnil jo je nazaj, jo pritisnil ob zid in jo zalizal. Z rokami ji je šel čez boke, da je skozi tanko blago mahedravih hlač čutila njegove žgoče prste. Ni se upirala, obstala je kot okamenela, mu vračala poljube, strastno, že skoraj hlastajoče. V njej je vrelo od nasprotujočih si, prekipevajočih čustev. Od veselja, skoraj blaženosti, do jeze, vseh frustracij zaradi njega, muhavosti in maščevalnosti. Občutila je zadoščenje, pa skoraj bolečo željo po še. Po več. Ampak bojevitost, ki je bila ves čas prisotna med njima, ji ni dala miru. Narahlo ga je odrinila, se mu malce porogljivo nasmehnila in ga pogledala v oči. Njegov pogled je bil tokrat drugačen, tiste ledene, hladne oči so toplo žarele, v njih se je prelivala mešanica čustev.

MORAŠ PREBRATI  Da boš še kdaj dobil ...

Presenetilo jo je, pa je klub temu bleknila: ”Ajoj, nisem si mislila, da če ti bo sovražnica št.1 malo pomigala z ritjo pred očmi, boš pa takoj skočil kot slinast cucek!”

Stopil je korak nazaj in jo prebodel s pogledom. Oči so mu potemnele, žarele skoraj kovinsko, iz njih je švigala jeza, pomešana z razočaranjem. Videla je da je stiskal pesti. Obraz se mu je spačil od bolečine, stiskal je čeljust, vse kite na vratu so se mu napele. Nato je s pestjo udaril v zid poleg njene glave, da se je skoraj sesedla. In še enkrat. Videla je kri na členkih. Oči so mu plavale v solzah.

”Nimam te rad. Nimam te rad, da ne boš mislila. Nisem zaljubljen vate!” je sikal vanjo skozi zobe, medtem ko si je mencal razbolele, krvave členke. Nato se je obrnil in odvihral po stopnicah.

Skozi možgane ji je šinilo miljon reči, ni mogla verjeti kaj je storila, kako blizu je bila, pa je vse zajebala. S svojim gobcem. Pognala se je za njim, z eno samo mislijo : ”Mogoče še lahko kaj rešim….”

Ko je stopila na ulico, ga je še zadnji trenutek ujela s pogledom, preden je izginil za težkimi lesenimi vrati, za katerimi je bilo nekakšno notranje dvorišče, kamor so vsi hodili fukat, kozlat, kadit travo. S celim telesom se je morala upreti v vrata, da jih je lahko odprla. Vstopila je v temen, vlažen prostor, ki je vodil naprej na dvorišče. Vanjo je butnil rezek vonj po urinu, kozlanju in smeteh. Zagledala ga je, naslonjenega na ograjo stopnišča, kjer je kadil cigareto. Stopila je do njega, mu vzela cigareto iz roke in globoko potegnila vase dim. Nagnila je glavo nazaj, zadržala sapo in puhnila.

”Mislila sem, da me sovražiš…ne preneseš…” je tiho začela.

Niti pogledal je ni. ”Saj”, je tiho rekel. ”Moral bi te.”

Stopila je še bližje k njemu, potegnila še en dim in odvrgla cigareto v bljižnjo lužico. Dotaknila se je njegove brade in mu privzdignila glavo. Grobo ji je odmaknil roko in jo pogledal s sovražnim, skoraj ubijalskim pogledom. Začutila je cmok v grlu, v želodcu jo je stiskalo. Saj ni vedela kaj naj stori. V oči so ji silile solze. Tako prekleto žal ji je bilo. Zrla je vanj, nepremično, tako sta vztrajala nekaj časa, spet kdo bo koga, le da tokrat brez pikajočih besed. Nato jo je zagrabil za ramena in jo pribil ob steno. Zaječala je od bolečine. Zagrabil jo je za čeljust, grobo in zdrsnil na vrat. Pod močnim prijemom ni upala niti pisniti, niti ni hotela. Čakala je kaj bo storil.

MORAŠ PREBRATI  Moja najljubša sopotnica

”Mrha!” je zasikal skozi stisnjene zobe. Izzivalno se je nasmehnila.

‘Ma daj, jebi se!”

Poljubil jo je. Grobo, da ji je kar sapo vzelo. Ugriznil jo je v ustnico, v ustih je začutila kovinski okus krvi.

”Kreten…” je zaklela in ga odrinila.

V očeh mu je bliskal bes. Zopet jo je porinil ob zid, jo prijel za roke in jih z močnim stiskom za zapestji držal nad glavo. Z drugo roko ji je šel pod majico, jo zgrabil za joško, namuznila se je, ko se je zdrznil, ker je bila brez modrca. Grabil je njene prsi, se ji zagrizel v vrat, ona pa je stala čisto pri miru, noge so se ji šibile, vseeno ji je bilo, kaj bo naredil.

”Boš videla kretena, ti bom pokazal zdaj kretena!” je renčal vanjo, medtem, ko je z eno roko grabil po njenem telesu, z drugo pa tiščal njeni roki visoko, trdno ob zid, da je čutila kako se ji groba, vlažna fasada zažira v kožo.

” Nič mi ne moreš naredit, česar ne bi prenesla…” mu je zašepetala.

Dihala je globoko, hitro, srce je divjo butalo, podivjano, v glavi se ji je meglilo, noge so se ji šibile….pa je vseeno poskušala delovati umirjeno. Ga še malo jeziti, provucirati.

”A res da, a de ne morem?” se je zasmejal.

Obrnil jo je okoli in jo ukleščil med zid in svoje telo, čutila je njegovo koleno, kako sili med njene noge, čutila je kot kamen trdega kurca, kako buta skozi usnje njegovih hlač ob njene ritnice. Rahlo je sunila nazaj, zamešala z boki in se podrgnila obenj.

”Ne, prepričana sem da ne moreš, lahko pa poskusiš…” je zasopla.

Z roko ji je šel v lase in ji potegnil glavo nazaj. Poljubljal, lizal in grizel jo je po vratu, prestopila se je, stala je v nekakšni luži, scalnici po vsej verjtnosti. Z roko je segel naprej in ji odvezal vrvico na hlačah, da so lahkotno zdrsele do gležnjev. Zavila je z očmi.

”Jebemti, v scanje!” je rekla sama pri sebi.

Zagrabil je za rob hlačk in jih grobo potegnil dol. Slišalo se je pokanje šivov. Vseeno ji je bilo. Za strgane hlačke, za hlače, namočene v scanje in verjetno še kaj hujšega, vseeno ji je bilo za ugrize, modrice, bolečino. Z dlanmi se je uprla ob zid, grabil jo je za rit, počepnil jo za njo, se ji zagrizel v ritnico, da je zajavkala, zagrabil jo je za pičko.

MORAŠ PREBRATI  Galerija: Ideje za vikend

”A daj, saj si čisto pobrita!” je presenečeno rekel. ”In čisto mokra, prasica!”

Nasmehnila se je sama pri sebi. Zaslišala je rožljanje zaponke na pasu, medtem ko jo je z eno roko tiščal ob zid, si je z drugo povlekel dol hlače. Nastavil ji je kurca, v enem sunku ji ga je zarinil, celega, ugriznila se je v ustnico, da ni zavpila. Čutila je vsak milimeter vročega mesa, ki je prodrl vanjo, zdelo se ji je, kot bi ji spustil elektriko čez telo. Zagrabil jo je za boke in jo povlekel k sebi, suval je vanjo, divje, grobo, brezobzirno, ona pa mu je prihajala naproti, bolečina se je mešala z nepopisnim užitkom, želja, ki se je uresničila po tolikem času, je postajala večja in večja. Segla je z roko nazaj in mu zarila nohte v stegno, da se je zdrznil.

”Pofukaj me, hočem da me pofukaš, k žvau!”

Zasmejal se je, izvlekel kurca in jo podrl na tla, na vse štiri. Čutila je, kako jo v dlani in kolena zbadajo kamenčki, mogoče tudi drobci kakšne razbite steklenice in kdo ve kašna vsa svinjarija, ki se je valjala po tleh. Z glavo je sunila nazaj, se usločila, klečal je za njo, z dlanjo ji je šel čez ritnice, jo zagrabil, stisnil, nato ji je še enkrat zarinil kurca, fukal jo je, divje, skoraj jezno, jo zagrabil za lase, pa za vrat, za joške, njegova roka je hlastala po njenem telesu, prsti druge pa so se zažirali v njen bok. Čutila je, kako vre v njej, kako se nabira, kako bo vsak čas eksplodiralo vse, kar je morala tiščati in zatirati v sebi. Grizla se je v ustnico, ni hotela biti glasna, prišlo ji je tiho, a skorajda uničujoče rušilno, komaj se je obdržala pokonci, da ni omahnila v vso tisto svinjarijo pod njo. Njemu je prišlo trenutek kasneje, ko ga je še dvakrat zabil vanjo, da se ji je zdelo da jo bo raztrgal, nato je obmiroval in se nagnil naprej, z eno roko naslonjen na tla, z drugo jo je pobožal po licu. Nežna, skoraj ljubeča gesta. Nič nista rekla. Vstal je, glasno zaklel in se oblekel. Tudi ona se je pobrala. bolele so jo roke, kolena, ugrizi na vratu, ustnice, pička. Pa vendar se počutila dobro, srečno, olajšano. ”K vragu vse skupaj!” si je mislila ko je vlekla nase pomečkane, umazane hlače. Raje ni razmišljala o tem, kaj si bo mislil kak mimoidoči, če jo bo slučajno srečal na poti domov. Pogledala ga je. Stal je ob strani, kadil in jo gledal. Še njej je ponudil cigareto.

”A si ok?” ga je vprašala.

”Ne vem” je rekel. ”Ne vem če bom kdaj ok.”

 

MoodyBlues

Rating: 4.6. From 42 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

7 Comments

  • MoodyBlues says:

    Končala se je nekako….tragično. Še ena podobna situacija in nikoli več se nisva videla.

    No votes yet.
    Please wait...
  • pika says:

    Ooo fak… nekaj takega kot jaz pred 8 leti. Se pridem sem zrajcat, pa dobim flashback na najbolj zjebana leta. Nč ne bo z orgazmom zj… 🙁
    In kako se je štorija končala? 🙂

    No votes yet.
    Please wait...
  • xxx says:

    Nadaljevanje??? 🙂

    No votes yet.
    Please wait...
  • mačka says:

    Jap, se strinjam z BoneRjem.
    Čustva znajo biti jebena, še posebej, če jih držiš v sebi in jih ne nameniš osebi, katero imaš rad. Ali pač enostavno ne moreš izreči, ker ne veš, kaj je na drugi strani. Strah pred neznanim. In včasih niti dober fuk ne pomaga pri tem, ker ostane samo pri fuku. Čustva še pa zmeraj vrejo v tebi in čakajo, da eksplodirajo na površje.
    Sicer pa res dobra zgodba.

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...
  • MoodyBlues says:

    Hvala 🙂 Hja, tako je, ko je človek mlad in neumen 🙂 S to pametjo zdaj… brez dvoma bi se štorija drugače končala. Že par mesecev prej 😉

    No votes yet.
    Please wait...
  • BoneR says:

    Česa vse ljudje ne izrečemo, zato, da bi se obvarovali pred čustvi nekoga. Zafukano pa je to, da se ne moremo pred svojimi.
    Dobra zgodba …

    No votes yet.
    Please wait...
  • midori says:

    nice 😉

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *