Liverpool 

Vroč avtobus tovori tri fante na prvo samostojno kampiranje. Nekaj mozoljev na obrazu, testosteron v modih, obupno težak češki šotor, ki ga nosimo po vročem soncu proti kampu.

V sosednjem šotoru glasno fukata mlada Italijana, ona prihaja iz šotora vsa prepotena in se odzibava pod tuš. To nas navdaja nas s pohoto in medsebojnim nelagodjem naše deviškosti.

Na hotelski terasi igrajo bedaste šlagerje, naša alternativna načelnost se skrije nekam v temne sobane libida. Ob kovinski beli ograji slonijo; očitno mati in dve hčeri. Paritveni ples, vse pristanejo takoj. Prestopanje nam je odveč, počasni ritem nam omogoči telesni dotik.

Rožnato krilo, zgoraj nekaj elastničnega brez naramnic, to je vse. Liverpool. Imena bendov, ki jih naštevamo sprejemajo z očitno nejevero, Za železno zaveso torej ne delajo le v tovarnah in hodijo na sestanke kakšnih uniformiranih mladinskih organizacij. The Cramps?!

Gost vonj po morju in eteričnih rastlinah, nekam metrov od asfaltne sprehajalne poti. Ob poljubljanju erekcija boleče napenja oprijete kavbojke. Levis, rumena etiketa.

Prepustim se vodenju, ona vse ve in ona vse zna. Nenavadna misel, da ne bom dosegel vrhunca me sili v hitro nabadanje, nežni: hey, don’t hurry ne zaustavi katarzičnega izliva.

Dolgo poljubljanje pred hotelom, na vnovično pobudo sicer prijazna zavrnitev: I told you to stay a little more down there before.

Tuš pred jutranjo zoro v zanikrnih kopalnicah, topla voda, podoživljanje, da skoraj obležim na belih ploščicah. Svet je od danes drugačen, iniciacija.

Podiramo šotor v istem jutru, ker mora nekdo od nas na nekakšen trening. Okradli so nam ves denar, pot domov je ena sama agonija. Spominjam se še belega kruha in sira, prestradani žvečimo s slastjo, le kje smo dobili denar za edini obrok tisti dan?

Anan