Ne ljubi me!
Tvoja božajoča dlan. Zareže v telo kot rjasta britev.
Tvoj ljubeč poljub. Žgoč kakor razbeljen jeklen žig.
Tvoje naklonjene oči. Prebadajo kot tisoče drobnih igel.
Prizadel te bom. Nehote. Ne morem ti vračati topline.
Ne ljubi me!
Vsak moj poriv v tvojo vročo pičko.
Hladno šilo v moj prefrontalni korteks.
Vsak izliv, vsak fuk me izprazni.
Praznina v meni je vedno večja.
Temna. Mrzla. Neskončna. Preteča. Neznosna.
Pogoltnila me bo. Celega. Vsega.
Vsak izrečen poklon, pohvala je kot pletilka v uho.
Ne mili me! Ne hvali me! Ne kuj me v zvezde!
Ne ljubi me!
Molči in fukaj!
Praskaj! Grizi! Kriči!
Četudi se ti zdim kot svetleča zvezda na nebu, me tam ni več.
Že dolgo tega sem ugasnil. Zbledel. Eksplodiral. Umrl.
Ne ljubi me!
Ne morem ti vračati ljubezni. Ne moreva biti skupaj.
Tvoja nežnost je zaman. Ne bom se omehčal.
Sem kamen. Stena. Zid. Nečuteča gmota skal.
Pobožaj me … Narahlo.
Stisni se k meni. Objemi me.
Poljubi me na lice in mi obriši solzo.
Ampak lepo te prosim …
Ne ljubi me!
Thanatos
Oceni prispevek
Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂
Povprečna ocena 5 / 5. Število glasov: 1
Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!
Related posts
4 Comments
Comments are closed.
Zadnje objave
Poslušaj med branjem…
Kategorije zgobic
Objavi svojo sliko
Z oddajo slike se strinjate s splošnimi pogoji.
Preveč pesimistično zame ..rada ljubim …še raje sem ljubljena …drugače pa zelo lepo napisano …
pa kako vedno najdem nekje na spletu ravno tisto, kar mi odzvanja nekje v glavi?! Fate? hmmm we shall see. Drugače pa lepo napisano 🙂
Čudovita. In trpka.
In…želim ti, da najdeš takšno, ki te bo, nečutečo gmoto skal, omehčala.
Vedno lepo napišeš. Tudi jaz se sprašujem, če sem še sposobna ljubiti, oz., če si tega še želim. Ljubezen je prelepa, prenežna za ta egoistični, hladni, pokvarjen svet. Ampak ona upa, ker ona ve.
Poljub ti pošiljam.