Prispevek bralca/bralke: Izigrana

Zadnji pogled v vzvratno ogledalo. Zadovoljen nasmeh se mi je izrisal na obrazu ob pogledu na nežno rdečo šminko, ki je poudarjala moje lepo oblikovane ustnice. Nežna maskara je oči naredila ravno prav eksotične. V torbici sem poiskala malo stekleničko parfuma, kupljenega nekaj dni nazaj, prav za to priložnost. Le nekaj kapljic na vrat, za desert pa še v dekolte in tik nad rob črnih svilenih nogavic, pritrjenih na staromoden, a za moške najbolj dražljiv način, pasom in sexy trakci na obeh straneh stegen. Ozrla sem se po mračni, na pol prazni parkirni hiši, kjer sem parkirala avtomobil. Nikogar ni bilo. Privzdignila sem krilo, ter z roko krenila proti sveže obriti muci. Hlačke so zvite ležale v torbici. Že kmalu po prihodu v svojo pisarno sem jih slekla in pospravila. Občutek svobode, predrznosti, ko se sprehodim med sodelavci in čutim rahel prepih na svoji mokri pohotki je neprecenljiv. Ko sedim na sestanku s prekrižanimi nogami, govorim s šefi o takih in drugačnih smrtno resnih temah, obenem pa trdo stiskam stegna, da me valovi naslade počasi zalivajo. Ustavim se zadnji trenutek, ne ker bi se morala, ampak ker se lahko. To je moja mala igra, kontrole, nadzora, moje moči. Ko lahko sogovornika gledam v oči, se ob tem spravim na rob orgazma, njemu pa se niti ne sanja. Sem packa? Seveda sem! Pa ne samo to. Znam biti kurba, prasica, devica, boginja naslade ali ogenj pogube. Domišljavo? Vseeno mi je! Dovolj sem stara, da si vzamem najboljše, kar ponuja življenje in zavržem, kar mi ne. Jaz odločam, kljub temu, da nimam tiste viseče zadeve med nogami ali pa ravno zato.

Aneja sem spoznala nekega večera, na enem izmed internetnih portalov, kamor sem se hodila zabavat, z obupnimi primerki dominantnega spola. V nekaj mesecih sem srečala vse možne modele, od polpismenih, razočaranih, butastih, samovšečnih, plašnih, večnih dopisovalcev, zbiralcev fotk, pa do najhujših primerkov, ki mislijo da je njihov kurac dan naravnost od boga. Bil je drugačen še v startu. Za začetek pismen, kar je prava redkost, vljuden in relativno dobro razgledan. Pogovor je lepo tekel, vse dokler ni povedal svojih let. Imam pravilo, da se z mlajšimi od trideset ne zapletam. Preprosto ne želim igrati mamice, pa tudi seks, je še kaj več kot golo nabijanje, pa čeprav je lahko telo in strumen vojak med nogami še tako vabljiv. Že sem hotela vljudno končati pogovor, ko je kot strela iz jasnega spremenil temo pogovora. Brez ovinkarjenja je povedal, da si želi dominirati zreli ženski. Čeprav me je izraz zrela pošteno razjezil, pa je moja muca v trenutku pokazala zanimanje. Ja, pač tako je to pri nama. Ne strinjava se vedno in tudi tokrat se nisva. Ideja, da bi se podredila moškemu, pa še to v mojem slovarju mladiču, se mi je zdela v prvem trenutku skoraj smešna. Sploh, ker sem v postelji vse prej kot pasivna. Rada vodim igro, si vzamem tako kot mi paše in skoraj vedno so moški tisti, ki mi sledijo in ne obratno.

Pogovor, ki je sledil, Anejeve napisane besede so počasi topile moj odločen ne! Moja muca pa se je že zdavnaj predala. Sokovi fantazije so jo zalivali kot podivjana plima, obsijana z dodatno močjo polne lune. Bolj, kot se je pogovor prevešal iz poznega večera v zgodnje jutro, bolj se je najino na začetku povsem različno mnenje usklajevalo v skupno željo, preizkusiti tega sladkobesednega očarljivca. V nekem trenutku sem pogovor brez opozorila prekinila, ter mu mirno dejala, naj se mi javi, ko bo imel pripravljen kraj in čas za najino srečanje. Več kot očitno presenečen, je potreboval nekaj trenutkov predem mi je uspel odgovoriti in ob tem povprašati za številko mobilnega telefona. Sama pri sebi sem se le rahlo nasmejala, ter mu napisala e-mail naslov. Poskušal je ugovarjati, a vse kar sem mu odgovorila je bilo:

»Dva dni prej mi javi kdaj in kje!«

»In če te ne bo?«

»Tvegaj!« in zaključila pogovor.

A odgovora z njegove strani ni bilo treba čakati dolgo. Že naslednji večer me je v virtualnem nabiralniku čakalo lično vabilo za petkov večer. Znan motel v okolici Ljubljane, priložnostno ljubezensko gnezdece za številne pare, me je sicer razočaral, a sem vseeno potrdila svoj prihod. Glede na izbor mi je bilo jasno, da varčuje in to mu vsekakor ni šlo v plus. Za trenutek sem celo pomislila, da vse skupaj odpovem, a je moje dvome v glavi preglasila potrebna muca, ki si je več kot očitno zaželela mladega mesa. Dva dneva do petka sta minila hitro. Zadnje njegovo sporočilo s številko sobe in očitnim dvomom v moj prihod sem prejele slabi dve uri pred dogovorjeno osmo uro zvečer. Še zadnji klic prijateljici tik pred odhodom, obvezna varovalka, saj človek nikoli ne ve, koga bo srečal na podobnih podvigih, nato pa kratka vožnja do motela.

Le nekaj avtomobilov na parkirišču je izdajalo, da ni veliko obiskovalcev. Prizidek, nekoliko odmaknjen od glavne stavbe motela je dajal občutek lažne diskretnosti. Počasi sem stopila do vrat številka deset, za trenutek postala, nato pa potrkala in brez čakanja na odgovor odločno vstopila. Najina pogleda sta se srečala, v zraku pa se je kot nevidna mreža čutila napetost. Ocenjevala sva se brez besed. Lahko bi začela pogovor, a sem se naslajala ob njegovi očitni zadregi. Kotički ustnic so se mi raztegnili v komaj vidni nasmeh, ob misli, da me bo moški, ki ne najde niti besed dominiral. Njegove modre oči so potovale po meni in brez pretiravanja sem lahko razbrala, da je navdušen nad tem, kar je videl. No, tudi moj razgled ni bil slab. Visok, temnolas, postaven, široka ramena, ozki boki, ritka, no ja to sem odkrila malo kasneje, njami, brez pripomb. Cel paket je bil več kot sladek, mamljiv, ampak tako mlad, tako, kako naj rečem, nedolžen!? Občutek sem imela, da bi tisti trenutek pokleknil, če bi mu ukazala. Ni veliko manjkalo, da bi se obrnila in odšla skozi vrata, a znova se je oglasila moja muca. Čeprav je moja glava želela in pričakovala vse kaj drugega, pa si ona niti pod razno ni želela odpovedati mamljivega paketa pred seboj. Več kot očitno so se ji cedile sline, no vsaj mokre hlačke so povsem brez dvoma nakazovale na to. Anej se je končno zbudil iz svoje otopelosti, širok nasmeh na njegovem obrazu pa je dokončno prevesil tehtnico na stran moje pohotnice. Nekaj vljudnih fraz, sladkih komplimentov, dotik nežne kože ob rokovanju, plašen poljub na lice za pozdrav, nato pa znova tišina polna negotovosti. Odločila sem se, da mu pomagam. Stopila sem do njega, roke ovila okoli njegovega vratu, ter ga strastno poljubila. Bilo je vredno truda. Polne in mehke ustnice so mi vrnile poljub in kljub vsemu moram priznati, da se odlično poljublja. Počasi sem se umaknila, snela svileno ruto prej ovito okoli vratu, ter si počasi in kolikor se je le dalo zapeljivo, zavezala oči. Enostavno nisem želela gledati vse tiste neodločnosti, ki je kljub vsej mamljivosti kvarila trenutek. No, pa da ne olepšavam zadeve po nepotrebnem, želela sem si akcije, trde akcije!

Če je še trenutek prej stal sredi sobe kot velik preplašen fantek, ga je pogled name očitno prebudil. Moje telo je bilo že naslednji trenutek polno njegovih rok. Kosi obleke so z veliko hitrostjo končevali na tleh sobe. Njegovo hitenje mi ni bilo všeč, njegova navdušena strast vsekakor. Rokam so sledili poljubi, topli, vlažni, vse dokler me ni sedaj že popolnoma golo, z neverjetno lahkoto dvignil v naročje, nato pa nežno položil v posteljo. Brez besed mi je odločno, a vseeno previdno, roke dvignil visoko nad glavo, ter zapestja ovil z nečim podobnim usnjenim trakovom. Še preden jih je pošteno zategnil, sem narejeno zastokala in namesto brezpogojnega nadaljevanja je sledilo vljudno, obenem pa tudi povsem nepotrebno vprašanje:

»Boli?«

In to je bilo dovolj, da so že prej rahle vezi, sedaj komaj še držale moja zapestja. V tistem trenutku so se vse moje fantazije razblinile kot mavrica po poletni nevihti. Vse, kar je sledilo, kljub njegovemu trudu, vzdržljivosti in o ja, odlični obdarjenosti, ni moglo izbrisati razočaranja v moji glavi. Obljubljen mi je bil diamant, a namesto tega sem dobila pol dragi kamen, sicer svetleč, a potreben še mnogo brušenja in oblikovanja, da bi zasijal v vsej svoji lepoti in skritih kvalitetah. Anej bi bil verjetno za marsikatero mladenko, ki bi ga uspela ujeti v svoje kremplje pravi rop stoletja, žal pa se je moja malenkost že zdavnaj odločila, da niti pod razno ne bom več učiteljica ali mentorica, pa naj bo nagrada še tako mamljiva. Preprosto vem, kaj hočem, kaj želim in od tega ne odstopam. Vseeno sem se nekako prepričala, ter odgnala razočaranje, ki je tlelo v meni in se prepustila njegovim nežnostim. Skoraj dve uri se je trudil brez prestanka in vsaj moja muca je ob tem zadovoljno predla. No sicer pa tudi dekleta včasih potrebujemo le fizično potešitev in to mi je nesporno dal, Anej, moj nebrušeni diamant. A samo to in nič več. Po dveh urah sem preprosto snela vezi iz svojih zapestij, ga odločno odrinila, zahvalila za njegov trud, nato pa mirno poslovila. Med vrati sem se še zadnjič obrnila, le toliko, da sem ujela njegov več kot razočaran pogled. Skoraj bi se mi zasmilil, no malo pretiravam.

Od takrat je minilo štirinajst dni. Štirinajst dni opravičevanja, razlag, izgovorov in prošenj. Sporočila so si sledila ena za drugim. Če je moja glava vztrajno zatrjevala ne, pa se je moja pohotka počasi, a vztrajno topila ob njegovih obljubah. V teh trenutkih sem začela razumeti moške, kaj pomeni problem konflikta dveh glav. Le da je njim vseeno nekoliko lažje, ko eno pač izklopijo, vse vemo katero. Pri nas ženskah je kljub vsemu malo bolj komplicirano, no čisto pošteno, zakompliciramo seveda same, a kot vidite, je lahko konflikt interesov in želja lahko prav tako pereč. Sredi drugega tedna njegovega simpatičnega vztrajanja sva se jaz in moja muca le odločili popustiti. Čisto pošteno povedano popustila je moja glava, pred vztrajnimi pritiski muce, ki ni mogla pozabiti Anejevega razvajanja in pozornosti. A tokrat se bo moral mladenič malo bolj potruditi. Niti pod razno si nisem več želela videti notranjosti zanemarjenega motela. Varčuje lahko na svojih ostalih trofejah, za naju se bo tokrat izkazal ali pa lahko na vse skupaj pozabi. Na moje veliko presenečenje je sledil hiter ter vsekakor presenetljiv odgovor. Znova petek, znova osma ura zvečer, le da tokrat v priznanem hotelu v samem centru Ljubljane. Ženska radovednost mi ni dala miru in na internetu sem hitro preverila ali se je Anej tokrat dovolj potrudil. Pogled na duplex suito me je pustil brez besed, cena pa šokirala. Zadovoljstvo, ki sem ga čutila ob pogledu na razkošje, se je mešalo z dolgo vrsto vprašajev. Zadnjič tista luknja, danes pa tole. Zanimiva taktika, sem pomislila, ob tem pa prezrla utripajoč alarm, nekje v ozadju. Brez oklevanja sem potrdila svoj prihod, vesela, da bo zadovoljen nasmeh na mojem obrazu in mokra muca za enkrat ostala moja skrivnost.

Dvigalo me je skoraj neslišno zapeljalo iz globin podzemnega parkirišča. Drsna vrata so se razprla in hlad jesenskega večera me je pozdravil, ob tem pa rahlo pršenje dežja iz sivine večera, ki je objel Ljubljanske ulice. Vesela sem bila, da je hotel le nekaj sto metrov stran. Zavihala sem ovratnik plašča, ter v tistem trenutku skoraj obžalovala odločitev, po kateri so hlačke končale v moji torbici. Pospešila sem korak, da bi čim prej lahko zavila v objem toplega hotela in še bolj toplega Aneja. Brez ustavljanja v širokem hotelskem preddverju sem se napotila do odprtega dvigala, nato pa v najvišje nadstropje naravnost do suite, ki sem jo brez težav našla zahvaljujoč predhodnem virtualnem ogledu hotela. Pričakala so me priprta vrata. Namesto klasičnega trkanja sem z nohti poplesala po gladki in svetleči površini vrat, ter brez, da bi počakala odgovor vstopila.

Izjemen pogled se mi je odprl na čudovito opremljeno sobo. Masivno pohištvo, velika elegantna sedežna garnitura, kamin ob nasprotni steni, v katerem je diskretno gorel ogenj in metal svoj odsev po pritajeno osvetljeni sobi. Prav nasproti vhodnih vrat je ob velikem oknu stal Anej, s hrbtom obrnjen proti meni, kot da šteje morje luči zaspane Ljubljane. Kljub temu, da je slišal moj prihod, se ni obrnil in to me je jezilo. Obstala sem sredi sobe čakajoč njegov odziv, besede v pozdrav, karkoli. Še vedno obrnjen s pogledom skozi okno je namesto pozdrava izrekel le dve besedi:

»Sleci se!«

Sprememba od najinega zadnjega srečanja, moje pričakovanje nerodnega in neodločnega mladeniča, njegov spremenjeni glas, vse skupaj je za nekaj sekund ustavilo čas. Kot bi začutil moj dvom, se je obrnil in z odločnim korakom krenil proti meni. Skozi tišino sobe se je zarezal zvok nečesa, kar je Anej držal v svoji desni roki, a zaradi pritajene svetlobe nisem mogla razbrati, kaj bi to lahko bilo. No vsaj do naslednjega trenutka, ko se je ustavil pred mano, ter mi brado privzdignil s konico jahalnega biča.

»Mogoče pomagam?«

Anejeve modre oči so izžarevale odločnost, konice lepo oblikovanih ustnic pa komaj opazno zavihane v nagajiv nasmeh. Čuden občutek nekje globoko v mojem drobovju je izginil v trenutku. Očitno se je fant zavedel napak iz najinega zadnjega sestanka, ter to odloči popraviti. In moram priznati, za zdaj se je zadeve lotil več kot prepričljivo. Odločila sem se sprejeti njegovo igro. Počasi sem začela odpenjati gumbe plašča, ob tem pa ga izzivalno gledala naravnost v oči. Preizkušala sem njegovo moč. Res me je zanimalo, v kateri točki bo umaknil pogled, ter se znova začel naslajati nad mojimi oblinami, ob katerih je zadnjič povsem izgubil kontrolo. Kljub nadvse zapeljivem slačenju in tem, da sem pred njim obstala le še v sexy modrčku, povrhu vsega brez hlačk, pa se Anej ni dal motiti. Le nepremično je zrl v moje oči, zraven pa z usnjeno konico biča počasi krožil po mojem telesu. Kakor me je njegova odločnost jezila, pa me je obenem tudi navduševala. Mogoče je bila moja zadnja ocena vendarle napačna, sem pomislila, a moje razmišljanje se je v trenutku končalo, ko me je Anej nepričakovano trdo zagrabil za ramena in hitro zasukal. Še preden sem uspela karkoli spregovoriti, je modrček končal na tleh sobe. Podzavestno sem poskušala pokriti razgaljene prsi, ko me je par močnih rok ustavil, ter grobo potegnil roke za hrbet. Že naslednji trenutek sem na zapestjih začutila hladno kovino, ki se je grobo zarila v kožo. Kovinski zvok zaklepanja je odmeval v tišini sobe ali pa je bil odmev le namišljen rezultat mojega presenečenja. Še preden sem lahko dobro sprejela vklenjene roke je, sledilo novo presenečenje. Zagrnila me je tema. Na obrazu sem začutila nekaj hladnega, kar se mi je tesno oprijelo obraza, ter bilo močno pritrjeno na zatilju. Globoko v nosnice mi je prodrl vonj surovega usnja. Če sem še minuto nazaj popolnoma obvladala situacijo, me je sedaj prvič objel občutek nemoči. To ni bil strah, bili so mravljinci nekje globoko v drobovju, ki so se začeli širiti skozi moje golo telo v vse smeri. Čutila sem, kako se mi bradavičke počasi, a vztrajno postavljajo pokonci. Če je moja glava še vedno racionalno gledala na vse skupaj, pa je muca reagirala zopet povsem po svoje. Mokra in voljna je le čakala na prvi dotik Anejevih rok, da se ji posveti in jo reši napetosti, ki se je zdaj že prav nevzdržno širila v globino. Tako kot si je ona želela dotika, sem jaz le upala, da ne krene z roko med moje noge, kjer bi takoj in brez najmanjšega dvoma spoznal, da tokrat zmaguje. A njegovih priprav še zdaleč ni bilo konec. Na rahlo mi je privzdignil brado. Namesto pričakovanega poljuba pa je moj vrat objela široka ovratnica. Le nekaj trenutkov je bilo potrebno, da sem ugotovila, kako mi preprečuje kakršne koli obračanje glave. Še več. Brado sem bila zaradi višine ovratnice prisiljena držati v nenaravnem položaju, podobnem, kot ga imajo manekenke ob hoji po modni pisti. Sledila sta še dva tanka pasova, prvi v višini kolen, drugi okoli gležnjev. Le s težavo sem lovila ravnotežje. Samo rahel dotik s konico čevljev je bil dovolj, da sem izgubila ravnotežje in s pomočjo njegovega krepkega prijema končala kleče na tleh. Če so še malo prej divjali občutki le v moji mokri muci, so se sedaj začele pojavljati prve razpoke tudi v mojih mislih. Moč in prevlada, katere sem bila deležna z vsako njegovo nadaljnjo potezo me je počasi začela prevzemati. Občutek je bil po eni strani tako tuj, po drugi strani pa neverjetno domač. Besede podrejena, ni bilo v mojem slovarju, ne tako ne drugače. Pa vendar sem se ta trenutek počutila, kot bi moja ladja pristala v dolgo izgubljen domači pristan. Bila sem točno tam, kjer sem si želela biti in tisti moj zadnji še vedno racionalno delujoči del možganov je iskreno upal, da bo Anej znal izpeljati in zapeljati igro do konca.

Moje misli je prekinil s trdim stiskom napetih bradavičk, ob katerem sem glasno zastokala. Že sem odprla usta, da mu povem par krepkih, ko me je presenetil z odločnim stiskom moje brade, ob katerem sem le nemočno odprla usta. A tu presenečenja še ni bilo konec. Dva kosa kovine sta mi najprej le malo, nato pa z bolečo prisilo razprla usta. Okus kovine v sedaj široko razprtih ustih je v trenutku povzročil nekontrolirano slinjenje. Poskusila sem zapreti usta, a čeljusti mi ni uspelo premakniti niti za milimeter. Tudi poskus z jezikom ni prinesel nobenega rezultata. Besna zaradi nemogočega položaja sem poskušala protestirati, toda vse kar sem spravila iz svojih ust je bil skupek smešno nerazločnih glasov. Kljub vsem trudu, se mi je preko kotičkov široko razprtih ustnic, nakopičena slina počasi začele prelivati po bradi, nato pa kapljati na izbočene prsi. Vse skupaj se mi ni zdelo niti malo zabavno. Ob vsem tem sem se prvič počutila dejansko ponižano in povsem nemočno. Na bradi sem začutila Anejev prst, ki je počasi zdrsel po potočku sline vse do mojih bradavičk. Za trenutek se je poigral, nato pa s silo, ki mi je vzela dih, zavrtel. Nekaj podobno kriku je prišlo globoko iz mojega grla.

»No mislim, da imam tvojo pozornost,« je začel svoj monolog.«Veš, prav z veseljem bi se poigral s teboj, a tukaj se najine poti razidejo. Moram priznati, da si bila trd oreh in prvič sem bil prisiljen povišati svojo tarifo. Saj ne rečem, da ni bilo zabavno, prav nasprotno, bila si resničen izziv. Prav obžalujem, da ne smem uporabiti biča na tej tvoji nadvse sexy riti. Z veseljem bi ti zbil to tvojo domišljavost iz riti, a pogodba je pogodba in moram se je držati. Ampak nikar ne skrbi, potolažili me bodo evri in misel…« ob tem je za trenutek utihnil, nato pa nadaljeval«no ja, misel naj ostane moja skrivnost, kljub temu, da jo boš prav kmalu spoznala! Vedi, da te je bilo lepo spoznati, domišljavka! »

Anejeve besede so imele učinek pohodne mine, ki brez opozorila eksplodira in za vedno spremeni tok usode. Še vedno v šoku od njegovega nagovora, se mi je v možgane kot oddaljen odmev prikradel najprej zvok odhajajočih korakov, nato pa zvok odpiranja in zapiranja vrat hotelske sobe. Nikoli prej si nisem predstavljala, kako je zvok gluhe tišine lahko tako neizmerno glasen. Vse v meni je kričalo, kipelo, odmevalo. V najbolj divjih fantazijah si nisem nikoli predstavljalo karkoli podobnega situaciji, v kateri sem se znašla v tem trenutku. Klečala sem sredi sobe v priznanem Ljubljanskem hotelu, popolnoma gola, vklenjena, s široko razprtimi usti, utišana, ponižana, nemočna. Občutek varnosti se je v trenutku razblinil kot milni mehurček. Tisti trenutek sem spoznala povsem novo definicijo besede samota. Čeprav tako blizu drugih ljudi, sem se počutila izgubljeno v vesolju. Občutek tesnobe me je začel neusmiljeno stiskati preko prsi in neustavljivo prelivati v vsak kotiček telesa. Vedno racionalni in preračunljivi možgani so počasi, a zagotovo odpovedovali. Dihanje je postajalo vse hitrejše, grabila me je panika. Z zadnjimi močmi sem preizkusila kovinske lisice na svojih zapestjih, toda popolnoma brez uspeha. V tistem trenutku sem se v popolnosti zavedela nemogoče situacije in oči so mi napolnile solze, jeze, obupa in nemoči. Čeprav je bilo v sobi toplo in sem klečala tik ob kaminu, kjer je plapolal pritajen ogenj, se mi je telo počasi in zanesljivo začelo tresti. Ni bil mraz, temveč goli prvinski strah, ki me je napolnil od glave do pete.

Rada bi se zbudila iz te nočne more, sem pomislila, ko je zvok odpiranja vrat ustavil moje pobožne želje. Srce mi je dobesedno poskočilo, ob misli, da se je Anej vrnil. Predhodni strah se je sedaj pomešal z neizmerno jezo. Tole mi boš plačal mladenič, grdo plačal! A zgodilo se ni nič, znova je nastopila popolna tišina. Zanimivo je, kako se človeško telo prilagodi, ko mu odvzameš enega od čutov, v mojem primeru vid. Kot bi obrambni mehanizem mojega telesa vklopil nepoznano stopnjo sluha, vonja. Občutek sem imela, da bi začutila premikanje zraka na svoji goli koži. Podzavestno sem poskusila nagniti glavo, da bi bolje slišala v smeri vrat, a mi je široka ovratnica preprečila vsak gib. Tišina v sobi je bila še vedno neznosna, pa vendar sem začutila, da nisem sama v sobi. Nekdo je bil točno tam pred menoj, pri vratih in me opazoval. Čutila sem ga, čutila njegovo prisotnost. Popolnoma izpostavljena, v nemogočem položaju se mi je misel zapičila v možgane, pulz pa v trenutku podivjal. Še nekaj trenutkov je trajalo, da je moje nosnice objel njegov parfum in z njim popolna panika. Bil je drug moški, me je presekalo. Vonj po Aneju je bil popolnoma drugačen, lahkoten, športen. Še enkrat sem globoko vdihnila, da mi je vonj tujca napolnil nos in pljuča. Njegov parfum je bil težak. Vonj, ki ga t zagotovo ne nosijo mladiči, kot je Anej. Če lahko vonj oddaja avtoriteto in moč, potem je bilo to natančno to. Ni bil vsiljiv, kot znajo biti nekateri. Preprosto je napolnil sobo in ni dovolil nobenega dvoma o lastniku. Z njim je na svoj način označil prostor in svojo prisotnost, kot označi svoj teritorij zver, brez najmanjše možnosti v dvom. Tukaj sem, prostor je sedaj moj in vse, kar je tukaj, mi pripada.

Koraki so napolnili sobo in nehote sem otrpnila, vedoč, da se mi bliža popolni tujec. Šele ko se je ustavil tik pred menoj, sem se zavedala, da sem jih štela. Osem korakov je bilo potrebnih, v normalnem času nič, v mojem času večnost. Njegova bližina, čeprav brez dotika, me je preplavila. Moje telo je bilo pripravljeno na beg, napeto kot struna, v valovih adrenalina. Čutila sem, kako se mi robovi kovinskih lisic globoko zajedajo v zapestja, ko jih nezavedno poskušam razpreti. Vedela sem, da me opazuje, tik pred seboj, na kolenih, široko odprtih ust, po bradi pa mi je počasi tekel potoček sline in se zlival na moje prsi, ter pot nadaljeval preko trebuha do moje muce. V tistem trenutku sem se zavedela položaja in obraz mi je zagorel v neponovljivi zadregi. Kakšna bedarija, v sekundi me ni več skrbela nemoč, ni bilo strah, le čista ženska nečimrnost, kako sem videti, kako me vidi. Kot bi mi bral misli, sem začutila njegovo roko na obrazu. Ob dotiku sem se divje zdrznila, a roke ni umaknil. Počakal je, nato pa s palcem previdno obrisal mojo brado, nato pa nadaljeval pot proti prsim. Šele tu sem se zavedela, da je njegov dotik drugačen. Namesto tople roke, dotika kože sem čutila gladek, a obenem hladen dotik očitno usnjenih rokavic. Spreletel me je srh, obenem pa presenečenje ob mojem razočaranju, da ne čutim njegove gole dlani. Lastna želja me je presenetila, še bolj pa reakcija moje muce, ki se je predala ob njegovem prvem dotiku. Prekleta izdajalka, sem pomislila, dokler ni njegova orokavičena roka zaokrožila po mojih prsih, ter se počasi poigrala z napetimi bradavičkami. V tistem trenutku sem bila prvič vesela za prevezo preko oči, saj mi je nepričakovano ugodje zaprlo oči, ter pognalo valove ugodja po napetem telesu. Nadaljeval je raziskovanje mojega telesa, previdno, kot da ocenjuje plen. Že se je spustil preko trebuha, do mojih trdo stisnjenih nog, še vedno zvezanih z usnjenimi trakovi. Za trenutek je umaknil roko in v ozadju sem zaslišala rahel klik. Ob njegovem naslednjem dotiku ni bilo več čutiti mehkega usnja, temveč hladno kovino, ki je drsela preko mojih oblin. Spoznanje, da preko mojega telesa potuje z nožem, me je napolnilo s čisto paniko. Otrpnila sem kot srna v noči pred avtomobilskim žarometom. Znova je začutil, mogoče celo zavohal moj strah. Nagnil se je čisto blizu mene, tik ob desno uho ter pomirjajoče šepnil:

»Pšššššššš, zaupaj!«

Izdih njegove tople sape, se je dotaknil moje kože kot tisoč iglic. Telo se je kot po nekakšnem čudežu naslednji trenutek sprostilo iz krča, njegov glas pa pomirjajoče vplival na nevihto v moji glavi. Čeprav je bila le beseda, je bilo dovolj, da so se vsi moji zidovi v trenutku podrli. Občutek je bil nepopisen. Rada bi ga razložila, tako sebi, kot vam, a kako z besedami razložiš tako globok, tako prvinski občutek. Kot bi mi nekdo v glavi preklopil nevidno stikalo, nevidno tudi meni. Prvič, odkar je Anej odšel, sem spet zadihala s polnimi pljuči. Preprosto sem se prepustila in občutek je bil osvobajajoč. Popolnost trenutka je nastopil le sekundo kasneje, ko je zvok glasbe napolnil sobo. Tako poznano, tako prekleto domače, Chopin, klavirski koncert, ki mi je tolikokrat božal dušo ob osamljenih in praznih večerih. To ni moglo biti naključje, me je za trenutek spreletelo, a že v naslednjem sem pozabila na lastno vprašanje, ter se popolnoma prepustila trenutku. Tesna vez, ki mi je stiskala noge pri kolenih je ob kratkem rezu takoj popustila. Hvaležno sem razprla otrpla kolena, nato pa začutila par močnih rok, ki me je lahkotno postavil na noge. Nov rez je osvobodil še gležnje. Zaradi dolgega klečanja so bile moje noge otopele in le s težavo sem lovila ravnotežje. Brez besed je stopil z moj hrbet, položil eno roko na široko ovratnico ter potisnil mojo glavo na svoje prsi, z drugo pa objel moj trebuh. Neizmerna moč, ki sem jo občutila ob povsem nedolžnem dejanju, njegov vonj, toplota telesa, vse skupaj me je obenem pomirjalo, po drugi strani pa prebujalo vulkan občutkov globoko v meni. V njegovem objemu sem čakala nadaljevanje, naslednje dejanje, a trenutek je bil v meni tako popoln, da mi je bilo vseeno, če bi trajal in trajal. Iz mojih sanj me je vrnil njegov glas:

»Pozabi Aneja, bil je le orodje. Od zdaj naprej sva samo ti in jaz. Jaz povem, ti ubogaš. Govorila boš, ko ti dovolim in verjemi mi, to bo redko. Niti ne pomisli na svojo trmoglavost in če samo zavoham poskus najmanjše manipulacijo, boš kaznovana. Zavedaj se, da lahko kadarkoli končaš najin odnos s preprosto besedo «predaja«. A uporabiš jo lahko samo enkrat, ker bo to pomenilo konec za vedno. Poti nazaj ne bo. Odšel bom iz tvojega življenja, tako kot sem prišel. To bo vedno edina odločitev, ki jo boš imela. Konec. Vse ostalo bo moje. Sva se razumela?«

Seveda sem ga razumela, vsaka beseda se mi je zapekla globoko v možgane. Vendar je razlika med razumeti in dojeti lahko ogromna. Njegove besede so mi odmevale v glavi. Razum mi je pravil, naj vse skupaj končam, zdaj in takoj, telo pa kot bi lebdelo na nevidnem oblaku ravno nasprotno. Želelo si je njegove bližine, vonja, dotika, da o muci sploh ne izgubljam besed. Vsaka njegova beseda jo je naredila še za odtenek bolj mokro, pa čeprav se je to zdelo ob vsej mokroti skorajda nemogoče.

»Sedaj ti bom sprostil usta,«je nadaljeval, «a nikar ne pozabi mojih besed. Govoriš, ko dovolim!«

Skupaj z zadnjo besedo je skozi zrak siknil oster zvok in nemogoče ostra bolečina se je prelila po moji zadnjici. Jahalni bič s katerim se je prej igral Anej, je zdaj pristal na meni. In to ni bila več igra, temveč povsem jasno opozorilo, kaj me čaka ob kršenju pravil. V naslednjem trenutku se je neprijetna kovina v mojih ustih sprostila in izginila. Medtem, ko sem razgibavala razboleno čeljust, se je v meni kopičila jeza, zaradi zadnjega pekočega udarca. Že sem hotel nepremišljeno odpreti usta, ko se je bič le rahlo dotaknil prejšnjega razbolenega mesta na moji zadnjici. Izbruh besed, ki so bile pripravljene, da zasujejo mojega novega »prijatelja«, so se še pravi trenutek ustavile. Prekleto dobro sem razumela sporočilo.

»Pridna, hitro se učiš!« je bilo vse, kar je ob tem izrekel.

Sledilo je novo presenečenje. Grob prijem za ovratnico, poteg, ob katerem sem izgubila ravnotežje in končala sem na vseh štirih tik ob njegovih nogah. Rahel klik, nato pa poteg, ob katerem sem se zavedela, da sem na povodcu. Kot da ne bi bilo prvič, sem mu ubogljivo sledila. Le nekaj korakov je bilo potrebnih, da se je znova zaustavil, neizpodbitni poteg, pa mi je dal jasno vedeti, kaj želi. Z rokami sem previdno potipala predse in začutila mehko površino kavča. Znova je potegnil in povzpela sem se na cilj najine kratke poti. Z lahkim gibom me je zasukal, da sem še vedno pekočo zadnjico, položila v objem hladnega usnja. Usedla sem se visoko in povsem avtomatično prekrižala noge, kot bi sedela na poslovnem sestanku. Že naslednji trenutek je po mojih stegnih potrkal s konico biča. Le trenutek premišljevanja je bil dovolj, da naslednji dotik ni bil več tako prijazen. Pekoči opomin je hitro razprl moja stegna. Občutek razgaljenosti ob tem, ko sem mu na ogled ponudila svojo sveže obrito muco je bil neznosen. Znova me je polila rdečica in le upala sem, da je ne bo opazil. A vso zadrego je znova razblinila moja pohotka tam spodaj, ki je glede na mokroto več kot očitno uživala. Kot da položaj že sam po sebi ne bi bil dovolj ponižujoč, me je zagrabil za gležnje ter potegnil nižje, tako da se je moja zadnjica komaj še dotikala roba kavča. Nato si je vzel dolg premor in kar čutila sem njegove oči, kako raziskujejo vsak kotiček mojega telesa. Vročica, ki je prej zalivala le muco, se je sedaj začela nezadržno širiti po vsem telesu. Kljub strahu kaj bo sledilo, sem si v tistem trenutku neizmerno želela njegovega dotika.

Utrip srca mi divje poskoči ob njegovem prvem dotiku. Še vedno v rokavicah je prijel moja kolena, ter jih še dodatno razširil. V trenutku sem pozabila na vso zadrego in začela uživati v njegovem dotiku. Prsti so mu začeli počasi drseti po notranji strani stegen, občutek pa je bil električen. Le s težavo sem zadrževala vzdihe, ki so nezadržno kipeli iz mene. Kot bi začutil, da se komaj zadržujem, je eno roko porinil pod mojo zadnjico. Začutila sem vso njegovo moč, ko me je z lahkoto privzdignil in še za malenkost bolj izpostavil. A zdaj mi je bilo že popolnoma vseeno. Želja po njegovem dotiku je mejila že na bolečino. Ko se je končno prvič dotaknil muce, sem povsem nekontrolirano zavzdihnila. Že naslednji trenutek sem na ustnicah začutila roko, ki me je brezkompromisno utišala. Namesto neprijetnega občutka sem začutila le dodatno moč in odločnost. Izpustil je usta, zdrsnil med mojimi izbočenimi prsmi in preko trebuha, ter se ustavil le nekaj centimetrov nad muco. Hrepeneč po njegovem dotiku sem kot v transu privzdignila boke. Ni se odzval, frustracija v meni pa je presegla vse limite. Namesto tako želenega dotika me je za trenutek izpustil, že naslednji trenutek znova položil roko na moj trebuh, ter me potisnil nazaj na usnjeno sedalo. Začutila sem spremembo. Dotik je bil drugačen. Med nama ni bilo več usnjene rokavice in prvič sem začutila toplo površino njegove kože. Medtem ko je njegova velika topla dlan počivala na mojem napetem trebuhu, je druga končno zdrsnila med moje noge. Počasi je s prsti obkrožil ponujajočo se muco. Zalila me je nepopisna vročica in če bi tisti trenutek bil med mojimi nogami kdorkoli drugi, bi zagrabila njegovo roko in jo porinila naravnost v mojo mokroto. A on ni bil kdorkoli. Prvič v življenju si nisem drznila voditi igre. Namesto tega sem se le ugriznila v ustnico, konice prstov pa v sladkem obupu zakopala v rob usnjene garniture.

Glasba klavirja je še vedno napolnjevala sobo, le da sem jo sedaj slišala kot nekaj neizmerno daleč. Vsa moja čutila so bila osredotočena na njegov dotik. Njegovi prsti so se končno znova začeli premikati. Z dlanjo položeno na sam vrh mojega venerinega grička in palcem, ki me je počasi, a zanesljivo odpiral. Palec je vse bol tonil v moje sokove, prodiral globlje in globlje, dokler ni nepričakovano zavil rahlo navzgor, ter se dotaknil točke, ob kateri se je moje telo nekontrolirano usločilo, iz globine grla pa sem izpustila divji krik prvinskega užitka. Njegov palec je nežno masiral točko, ki je večina moških ne najde niti s pomočjo zemljevida, on pa se je odpravil točno tja, dobro vedoč, kakšna bo reakcija. Njegova dlan se je s palcem še vedno globoko v moji muci počasi zapirala, kot neusmiljena past. Poleg pritiska na čarobno točko znotraj mene, je rob dlani obenem neusmiljeno pritiskal ščegetavček in ga ob tem neizmerno dražil. Njegova dlan se je spremenila v popolno past za mojo razvajeno muco, ki se je ob navalu dražljajev dobesedno topila. In tokrat ni bila le ona tista, tudi njena gospodarica se je izgubljala v oblaku naslade, čistega in popolnega užitka. Končno sva se enkrat strinjali sto odstotno. Povsem preprosto, hoteli sva še in še več. In to sva tudi dobili. Njegov palec je počasi zdrsnil iz moje poplavljene notranjosti, nadomestili pa so ga drug za drugim vsi preostali prsti. Vztrajno je razpiral muco, vse dokler ga niso ustavili lastni členki. Mešanica ugodja in bolečine je napolnila moj trebuh. Že sem mislila, da se je ustavil, ko je s prosto roko trdo pritisnil na moj trebuh, z drugo pa odločno nadaljeval odpiranje moje muce. Bolečina je postajala vse močnejša in izrivala predhodni užitek. Njegove prste sem čutila daleč v svoji notranjosti, kako vztrajno prodirajo in širijo prehod. Na meji, z občutkom da bo raztrgal mojo pohotko, sem še nekoliko razširila noge, ter privzdignila boke, ravno dovolj da je njegova roka cela zdrsnila v mojo notranjost. Še preden sem se dobro zavedela, da je njegova dlan dejansko cela v moji notranjosti, je začel počasi širiti prste. Občutek izpolnjenosti, pritiska, po drugi strani pa že sama misel na njegovo roko v moji muci, me je odnesla na rob orgazma. Kar je sledilo, me je odneslo preko vseh meja. Čutila sem, kako je v moji notranjosti dlan stisnil v pest, nato pa jo je počasi začel vrteti. Silovitost dražljaja v moji notranjosti me je prisilil, da sem pozabila na vse, ter ga z obema rokama trdo zagrabila za zapestje. Le za trenutek je obmiroval, nato pa kot v posmeh mojemu izpadu, spustil roko, ki je prej pritiskala moj trebuh, ter se začel igrati s ščegetavčkom. Le nekaj sekund je bilo potrebnih za najbolj nor orgazem, kar sem ga kdajkoli doživela. Neverjeten krč je pograbil moje telo, valovi užitka pa so me odnesli v svet tišine. Kot bi se čas za trenutek ustavil, valovi čiste prvinske naslade pa so razbijali zidove vsega, kar sem do sedaj poznala in zgradila pod besedo užitek.

Atomi v moji glavi so se le s težavo spet umirjali iz nepopisnega divjanja in šele komaj zaznavna bolečina, ko je iz muce potegnil roko, me je vrnila v realnost. Znova sem zaslišala klavir nekje v daljavi, zaznala njegov vonj, le dotika ni bilo več. Kljub popolnemu občutku zadovoljstva pa sem si v tistem trenutku najbolj zaželela njegov objem. Želela sem, da me tisti par močnih rok vzame v naročje, kjer bi pozabila na vse in samo zaspala. Če sem še malo prej hrepenela po orgazmu, sem sedaj divje hrepenela le po bližini, njegovi bližini.

Realnost pa je bila vse kaj drugega kot njegov objem. Okoli pasu sem začutila širok pas, ki ga je neusmiljeno zategnil. Znova mi je privzdignil zadnjico in naslednje kar sem čutila je bil ozek pas, ki se je globo zarezal med oba krajca. Če sem bila še minuto nazaj popolnoma mirna, mi je sedaj srce znova začelo divje razbijati. Še preden sem se dobro zavedala, je v mojo muco začel prodirati velik vsiljivec. Tiho sem zastokala in če me malo prej ne bi odprl s svojo roko, bi verjetno sedaj kričala od bolečin. Čeprav je minilo le nekaj sekund, se mi je zdela prava večnost, preden je ustavil mučenje muce, nato pa vse skupaj pritrdil na sprednji del pasu, ki ga je prej pritrdil okoli mojih bokov. Kljub občutku neverjetne polnosti sem počasi začela zapirati prej široko razprte noge, vse do trenutka, ko je vsiljivec v moji muci nepričakovano oživel. V šoku sem glasno zastokala, telo pa se je samodejno odzvalo na dražljiv, vibrajoč dotik globoko v moji notranjosti. Vse skupaj je trajalo le slabih deset sekund, dokler ni prenehalo tako nepričakovano, kot se je začela. Še dobro se nisem opomogla od prvega šoka, že je sledil drugi. Njegova roka je preko mojega lica počasi zdrsnila na moje teme in vezi, ki so zadrževala prevezo preko oči, je nepričakovano popustila. Misel, da bo vonj in dotik končno dobil sliko, je ponovno povzročila vihar emocij. Oči so se počasi privajale svetlobe. Najprej sem zagledala elegantna oblačila, pogled pa se je počasi dvigoval proti njegovemu obrazu. A namesto pričakovanega obraza sem zagledala brezizrazno masko, ki mu je razen kot oglje črnih oči, pokrivala celoten obraz. Razočaranje je bilo neizmerno. Trenutek zatem sem postala pozorna na prozorno, svetlečo kocko, ki se je nihala na daljši verižici. Šele ko se je z njo prvič dotaknil mojih bradavičk, sem ugotovila, da je preprosta kocka ledu. Nekaj časa se je igral z njimi, dokler se niso strumno postavile pokonci. Nato mi je nihajočo kocko postavil tik pred obraz in ko se je končno umiral, sem v njej razločila majhen ključ. Niti sanjalo se mi ni, kaj naj bi to pomenilo, vse dokler mi ni konec verižice z miniaturno ključavnico pritrdil na ovratnico, kocko pa položil med prsi. Medtem ko sem začutila njen hlad na goli koži, je počasi krenil proti vratom hotelske sobe. Že je prijel za kljuko, ko se je še zadnjič obrnil proti meni. Njegov zaradi maske nekoliko pritajen glas je napolnil sobo.

»V kocki je ključ, ki odpre lisice na tvojih rokah. Le malo spretnosti je potrebno in boš svobodna. Seveda pa boš morala počakati, da se led stopi. Naj te ne skrbi. Do jutra se bo zagotovo stopil. Do takrat pa ti želim veliko užitkov!«

Kot bi bil konec njegovih besed skrivni znak, se je vibriranje med mojimi nogami znova prebudilo, le da tokrat mnogo močneje kot prvič in v drugačnem zaporedju. Dražljaj je bil tako močan, da sem zaprla oči. Ko sem jih znova odprla je bila soba prazna. Še nekaj minut sem upajoče gledala proti zaprtim vratom, če se bo vendarle vrnil, a upanje je počasi zamiralo. Vse bolj intenzivne vibracije so me znova začele odnašati na rob orgazma. Tik pred zadnjo eksplozijo se je vibriranje nepričakovano prekinilo. Jeza, nemoč in neverjetna frustracija je preplavila moje telo. Končno sem se zbrala in pogled uprla na ledeno kocko med svoje prsi. Le nekaj kapljic, ki so se leno valile po mojem trebuhu, so izdajale, da se vendarle topi. A v trenutku mi je postalo jasno, da bo to zelo dolga noč. Ko se je vibriranje znova začelo, sem le še zaprla oči in se prepustil užitku.

Začela se je najdaljša noč v mojem življenju. In zdaj vem, kako počasi se topi kocka ledu na človeškem telesu. Devet ur! Devet neskončno dolgih ur!!

Avtor/avtorica želi ostati anonimen/anonimna.

Rating: 4.8. From 37 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

4 Comments

  • Domen says:

    Super zgodba … v nulo napisana z vsemi odtenki …

    No votes yet.
    Please wait...
  • BoneR says:

    Žal imaš tako razpoznaven slog, da je bilo pozornemu bralcu kaj kmalu jasno kdo stoji za besedami. Vseeno pa sta spiel verderberja, ker sem samo čakal ponudbe ‘Domov’, ki bi avtorico ukrotili. 😀

    No votes yet.
    Please wait...
  • Inženir says:

    Go Wolfie, go!

    No votes yet.
    Please wait...
  • Gray Wolf says:

    Želel bi se zahvaliti uredništvu za objavo in tokrat za spremembo anonimnost zgodbe. Odločitev glede anonimnosti je bila iz dveh razlogov. Prvič, kot preizkus glede velikokrat omenjenega ocenjevanja, ki mnogokrat ni na podlagi same zgodbe ampak avtorjevega imena. Kot drugo pa me je vsekakor zanimala reakcija na lastno zgodbo pisano v ženskem spolu, kar bi lahko lahko ob vedenju kdo je pisec, bralcu “sedla” popolnoma drugače.

    p.s.- priznam, da je bilo pisanje v ženskem spolu daleč najtežji podvig do sedaj in 2x bom premislil preden se ga znova lotim!! 😉 😉

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *