Kot majhne deklice smo vse gledale risanke o Pepelki, Sneguljčici, Morski deklici, Trnuljčici. Tukaj smo prvič spoznale princa na belem konju. Ko smo toliko zrastle, da smo lahko brale podnapise, smo začele gledati mehiške telenovele, spet glupiranje s princem na belem konju. Lik Jose Armanda vsi poznamo, vsi smo gledali Esmeraldo in vse njene naslednice, Cassandro, Margarito, Prezioso, Mario del Cielo, Palomo,.. Hkrati z njimi pa smo spoznali vse njihove prince na belih konjih. Jose Armando, Fernando, Alejandro, Santiago, Mauricio, Jesus in Domingo. Idealni moški. Simpatični, postavni, uspešni, bogati, pametni, zvesti svoji izbranki, skratka princi na belih konjih. Točno to kar ženske hočemo. Točno take si vas želimo. Predvsem pa nas privlači to, da bi za svojo ljubezen naredili vse. To je tista glavna glupost, kar večina glupih žensk odnese iz telenovel. Da bi za svojo drago dali vse, ona pa to tako zelo ceni in vrača, nikoli ne izkorišča njegove predanosti, nasprotno, tudi ona bi za njega naredila vse. S takim sranjem nas pitajo od malega.

In potem so tu še bolj glupi moški ki mislijo, da ko odrastemo, iščemo točno takega princa, kot iz telenovele. Princa na belem konju. Ampak realnost je drugačna. Zgoraj našteti `princi na belih konjih` so v resnici `osli v belih mercedesih`. Rekli boste da sem odkrila toplo vodo, a vendar to ni bistven problem, ki ga želim izpostaviti.

Naj vam predstavim mojega prijatelja, imenovala sem ga Jose Armando. Jose Armando je fant, ki je lep, postaven, pameten, uspešen, predvsem pa zvest svoji nesojeni ljubezni, za katero bi naredil vse. Razen svoje ljubezni ima vse, kar mu srce poželi. Vsaj misli da ima vse. Manjka mu pa tisto ključno, tisto, s čimer bi morda osvojil svojo ljubezen.

Namreč, zaljubil se je v žensko, ki živi s svojim fantom. To žensko bom imenovala X, njenega fanta pa Q.

X in Q sta navidez zelo srečen par, ki prav tako imata vse, kar jima srce poželi. Je pa ljubezen in strast med njima sčasoma zamrla, logično. Morda imata tudi druge težave v razmerju, prepire, nezaupanje,… Lahko je karkoli, ne vem. V glavnem X zraven Q nekaj manjka. Ni srečna. Bistvo je, da si je gospodična poiskala tolažbo drugje. Pri Jose Armandu. Najprej so bila njuna srečanja povsem nedolžna. Kavice, sprehodi, kosila, vse samo prijateljsko druženje. Sčasoma je prijateljstvo preraslo v veliko ljubezen. Obojestransko. X se mu je zaupala, kako ni srečna, kako bi rada tej zvezi naredila konec, pa ne more, nima poguma, še vedno jo nekaj drži nazaj. Morda jo skrbi kako bi to sprejela družba? Morda noče zavreči vsega kar sta si s Q skupaj ustvarila? Jose Armando ji vseskozi dopoveduje, da se nima česa bati, da ji bo stal ob strani ne glede na vse, da ji lahko nudi vse kar ji nudi Q, da ji bo dal vse kar si bo želela, da bo vedno tu za njo in naredil čisto vse, samo da bo ona srečna. Saj je zmeraj ob njej ko ji je hudo, ko ona joče, on joče z njo. Ko ona ne ve kako naprej, jo tolaži, ji skuša svetovati, če ne najde primernih besed, jo kljub temu objame, samo da ji pokaže da ni sama.

In po vsem tem se človek vpraša, kaj pri p**** materni tej ženski ni jasno?? Zakaj še kr vztraja v razmerju ki nima prihodnosti? Zakaj ne naredi konca in se prepusti novi ljubezni z moškim, ki bi naredil vse da bi bila srečna, medtem ko jo Q še komaj povoha?

Zakaj vztrajamo v brezupnih razmerjih? Kaj ima Q česar Jose Armando nima? Če pa je Jose Armando boljši v vseh pogledih. Če pa jo ima tako zelo rad! No, dragi prijatelj, točno to je tvoj problem. Ker jo imaš tako zelo rad, ker bi naredil vse na tem svetu da bi bila ona srečna! Ker bi ji dal čisto vse!

Za tvojo pozornost se X nikoli ni bilo treba boriti. Ko te je po celodnevnem čakanju poklicala da ima čas zate, si priletel. Ko ti je rekla da nekaj rabi, si to takoj zrihtal. Ko ti je samo omenila, da je videla neke čevlje, kakršnih še nima, pa so ji malo predragi, si jo želel presenetiti in ji jih takoj kupil. Ko si jo želel peljati na koncert skupine ki vama je všeč, je rekla da jo pelje Q. Ti si se umaknil. Potem si pridno čakal na njen klic in kot kužek veselo mahal z repkom ko ti je rekla da ima čas za kavo. V svoji brezglavi zaljubljenosti si se spremenil v copato kar sam od sebe! Ne morem reči, da je X to izkoriščala. Če te je prosila za uslugo, si ji ustregel. Če te je vsak teden prosila za 100 uslug, si ji vsakič ustregel, ne da bi dobil kaj v zameno. Hkrati pa se je ona vedno bolj oddaljevala od tebe. Tu in tam te je še poklicala ker je potrebovala manjšo uslugo, ti si ji seveda v vsem ustregel, čeprav ti je že dala vedeti da med vama nebo več nič, da je konec. Praviš, da si ona meče pesek v oči ker še naprej vztraja s Q, ki se tako grdo obnaša do nje. Praviš, da se Q ne zaveda kaj ima, da je ne ceni dovolj. Rekel si mi, da se ti je X večkrat zlomila, da je bila čisto obupana, da je želela ostati pri tebi, pa se je morala s težkim srcem vrniti domov.

In zdaj se sprašuješ, kje si zajebal? Manjka ti samozavest. To je to, kar ima Q, ti pa ne!

X-inega stališča ne poznam, zato sodim po sebi. Če bi bila jaz na njenem mestu, bi razmišljala tako:
Če se mi enkrat nebo dalo sami v trgovino po cigarete, bom prosila tebe in ti mi boš z veseljem ustregel. Super. Ko se mi ne bo dalo drugič in bom rekla tebi, mi boš spet z veseljem ustregel. Ko me bo tretjič prijelo da grem sama v trgovino, bom pomislila: “Kaj pa če njemu rečem? Saj vedno gre.” In ti boš šel. Ko ti bom rekla četrtič, pa ti bo mogoče potegnilo da podpiraš mojo lenobo in mi rekel da ne, bom užaljena. Mogoče se bom celo skregala s tabo. Mogoče te bom pustila cel teden na suhem. Po tvojem bodo to “glupe babje finte”. Po mojem boš ti “kmet, ki mu je težko naredit uslugo punci”. V bistvu pa si ti tisti, ki si me razvadil, jaz pa sem to nehote začela izkoriščati. Postalo je samoumevno, da mi ti kupuješ cigarete, ker se meni ne da oblečt in iti v trgovino. Zakaj pa bi, če mi ni treba? Od začetka je bilo vse kar si dobil v zameno preprost “hvala”, kasneje pa če si hodil predolgo, si poslušal gušenje v stilu: “Kaj si šel v Srbijo po čike, ko so bolj poceni al ki hodiš tak dolgo??”

Drug dober primer je, ko sem dragega prvič prosila, če namesto mene pomije posodo, ker sem bila sama prezaposlena s čiščenjem preostalih stvari v stanovanju. Seveda mi je takoj ustregel. Spet drugič je bilo enako, spet mi je pomagal, zlatek zlati. Ko sem ga prosila tretjič, ko nisem imela drugega dela, je sicer pokazal slabo voljo, ampak kljub temu opravil moje delo. Četrtič sem se po kosilu zasidrala za računalnik, na facebook in pričakovala da bo on pomil posodo. Itak jo vedno ko mu rečem. Hvalabogu se mi je uprl in mi dal jasno vedeti, da ne bo moja copata, da mi z veseljem pomaga ko rabim pomoč, a jo tokrat izkoriščam. Seveda je bil spet cel teden na suhem, ampak imel je prav.

Bolj kot boste ustrežljivi, bolj vas bomo izkoriščale. Nič novega. Ampak ne zato, ker bi me bile nehvaležne prasice.
To je v človeški naravi. Tega ne najdemo samo v partnerskem odnosu med moškim in žensko, ampak na vseh življenjskih področjih. Tudi najbolj nedolžni ljudje postanejo takšni. Celo znanstveno dokazano je. Bolj kot mi popuščaš, bolj te bom izkoriščala. Več kot mi boš dal, več bom zahtevala.
Kmalu se te bom naveličala, zavrgla `angela`, ki mi je nudil vse in šla s prvim kretenom, ki mi bo prišel na pot. Ta kreten pa mi nebo nudil nič, zgodba se bo obrnila, on bo izkoriščal mene, jaz pa bom vztrajala pri njemu. Zakaj? Zato ker je zanimiv. Ker predstavlja nek izziv. Ker se moram boriti za njegovo pozornost, medtem ko se za tvojo nisem rabla nikoli. Isto sem bila jaz zanimiva tebi. Ker si dobil malo moje pozornosti, si jo bolj cenil. Jaz sem imela v glavi samo en princip: Če te na začetku dobro položim, bom celo življenje hodila po tebi! A to ni bilo v mojem načrtu, do tega si me pripeljal ti!
Nič od tega ne oblikuje zdravega partnerskega odnosa, le ta mora temeljiti na kompromisih, zato pa morata oba partnerja razmišljati na tak način. Menda ti ne bom rekla: “Čuješ, malo preveč mi daješ v primerjavi s tem koliko jaz dam tebi, se ti ne zdi?” Sam mi moraš postaviti mejo, enako kot sem jo jaz tebi.

Vrnimo se k Jose Armandu. On je želel osrečiti X v vseh pogledih. Hotel je narediti vse, ker je bil prepričan, da ga bo zaradi tega imela raje. Bal se je, da slučajno nebo naredil česa, kar ji nebo všeč, da slučajno nebi kaj narobe rekel, da slučajno nebo viden s kakšno prijateljico, da si ne bo ona mislila da ima kaj z njo. Čeprav ni delal nič, kar bi njo motilo, je bil vseskozi v strahu “kaj pa če”. On je res delal na tem, da bo popoln moški. Ampak v realnosti je `po-poln` moški tisti, ki je `napol-poln` zraka, ker je z odprtimi usti, posledično tudi riga in prdi, pušča nogavice ob postelji, se brije samo ob nedeljah, ne zapira pokrova wc-školjke, je pripravljen ubijati za daljinca, zahteva tišino ko je fuzbal, brez obzira če je istočasno zadnji del od “el verdadero amor”, se ti ne javi celo noč na telefon, ker ti je že na začetku povedal da bo pil s kolegi in bo prišel domov, ko pač bo, ko se pa zjutraj zbudi z mačkom, pa pričakuje, da ga bo čakala goveja župa. Jah, to je za mene popoln moški, z vsemi svojimi napakami. Ker se samozavestno čoha po lampu, ko se gleda v ogledalu in ti na vse opazke samozavestno odgovori, da njegove trebušne mišice prezimujejo. Ker samozavest teče od njega. Ker pravi da je najlepši, čeprav ve, mi ga nobena prijateljica niti najmanj ne zavida. In to je to. Samozavest.

Včasih sem prav pomislila, ubogi revček, kaj so pa delali s tabo celo življenje, da si tak krhek in totalno brez samozavesti? Ampak takšen Jose Armando je, na zunaj velik in močan, globoko v sebi pa tako majhen in tako krhek. In verjetno je ravno to tisto, kar je X najbolj odbijalo pri njemu. V trenutkih, ko se je ona zlomila, je bilo njemu tako hudo za njo, da se je zlomil še on. Takrat ko bi jo moral bodriti in ji vlivati upanje, da le ni vse tako črno, je jokal še bolj kot ona.

Dragi moji, zadnje kar pri vas iščemo, je rama za jokanje. Ali še huje – da jočete z nami! Za to imamo najboljše prijateljice. One so tiste ki sočustvujejo z nami, ko dramatiziramo o tem, kako hudo nam je v življenju, one so tiste ki jočejo še bolj kot me in nam na koncu itak ne koristijo, razen s svojo prisotnostjo.
Življenjski nasveti? Edine, ki vejo kaj je najboljše za nas, so naše mame. K njej bom šla po nasvet, ko bom pred pomembno odločitvijo. Če mi boš ti nekaj predlagal, bom rekla da nimaš pojma. Če mi bo enako predlagala mama, bom rekla da je največja carica, ker ima vedno neko pametno rešitev. Ko me vidiš, da sem totalno na tleh, ko nevem kako naprej, bodi ti tisti `ded` v pravem pomenu besede in mi daj vedeti, da nič ni tako hudo, da nebi moglo biti še huje. Nastopi samozavestno, spravi me k sebi s pozitivno energijo, bodi močan takrat ko jaz nisem, vlij mi moč in poišči rešitev za moj problem. Ne bodi prestrašen, da v tako občutljivem trenutku ne boš rekel kaj napačnega, kar bi še poslabšalo moje razpoloženje, ampak bodi močan, nastopi samozavestno in mi pokaži da si ded, ki trdno stoji za svojimi besedami, ne pa osel v belem mercedesu, cmerava 90-kilska pizda iz telenovele!

Puma P.

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 0 / 5. Število glasov: 0

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!