Kapitanov dnevnik

*31.08.1883* Odpluli smo proti Zahodu. Upamo, da bomo našli nov kontinent. Posadka je dobro razpoložena, hrana odlična, 5 pristaniških punc je z nami in je zelo veselo.
*31.10.1883* Crknil je kompas, orientiramo se po soncu in zvezdah (kadar ni oblakov ,prekleti oblaki).Sicer pa je posadka dobro razpoložena, punce so zdrave.
*30.11.1883* Močan veter nam je raztrgal vsa jadra razen enega. Močno nas je upočasnilo. Sicer pa je posadka dobro razpoložena, punce so zdrave.
*01.01.1884* Praznujemo Novo leto, ni nam mar viharjev, ko nas premetavajo sem ter tja, ne vemo kje smo, ker že 25 dni ni bilo jasnega neba. Sicer pa je posadka dobro razpoložena. Punce so zdrave.
*28.02.1884* V viharni noči smo doživeli brodolom. Rešilo se je 30 mornarjev in kuharica Mary, grda, kot smrtni greh. Vse pristaniške punce so utonile, le kaj bomo brez njih!?
*25.03.1884* Na srečo nas je neslo proti jugu, zato nas na samotnem otoku ne zebe. Grda Mary kuha odlično, nekaj mornarjev jo je začelo z zaprtimi očmi natepavati. Sam tega ne bi mogel nikoli storiti. Mary sem voščil vse najboljše za materinski dan.
*01.05.1884* Mary natepava že vseh 30 mornarjev. Pravzaprav spoznavam njeno čudovito nežno razumevajočo dušo. Mislim, da sem se zaljubil v Mary….
*02.05.1884* Danes zjutraj sem prvič in tudi prvi šel k Mary. Ljubila sva se, bilo je čudovito! Seveda je Mary potem ustregla še vsem mornarjem.
*30.06.1884* Vsak dan se znojimo zaradi močnega sonca. V senci se znojimo na Mary. Vsak dan je čudovit. Kakšna sreča, da je Mary preživela…
*30.06.1885* Ob 31 moških je Mary (se mi zdi) vsak dan lepša. Vendar se ji naporno življenje (hej, vsak dan 62 x noge narazen) pričenja poznati.
*30.06.1886* Mary smo razbremenili kuharske obveznosti. Kuha nam Joe. Hrana je skoraj zanič. Zato pa nam dan polepša Mary, na kateri se vsi zvrstimo dvakrat ali trikrat dnevno.
*30.06.1889* Mary je izčrpana, zdi se mi, da bo zbolela.
*30.07.1889* Mary je dobila visoko vročino. Vsi molimo za njeno zdravje. Je pa zaradi vročine tudi njena muca 3 stopinje toplejša, kar je prava poživitev. Vendar Mary zaradi bolezni ne obremenjujemo več kot enkrat dnevno – vsak.
*30.08.1889* Mary je v nezavesti, vročina 41,2°C, bojimo se najhujšega.
*31.08.1889* Mary je umrla. 30 mornarjev, sami morski volki, tudi jaz, jočemo kot otroci. Ne vemo, kaj bomo brez Mary.

MORAŠ PREBRATI  Točke naslade

*01.09.1889* Pokopali smo Mary. Življenje je izgubilo svoj smisel…
*02.09.1889*** Kuhar Joe se je obesil na kokosovi palmi, Jack in Jim sta se stepla. Postaja neznosno!
*03.09.1889* Odkopali smo Mary …..

Rating: 4.5. From 22 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

5 Comments

  • Dorothy says:

    Dobrodošla osvežitev!

    No votes yet.
    Please wait...
  • BoneR says:

    Nedvomno drugačna zgodba, z rahlo predvidljivim koncem, a zato nič manj zanimiva, čeprav sem se zalotil v tuhtanju, da mi je od nekod znano.
    Odličen dnevniški zapis, kapitan. 😉

    No votes yet.
    Please wait...
  • MoodyBlues says:

    Tole sicer ni za ‘hlačke dol’, ampak vlaga v očeh (od smeha) tudi šteje, mar ne? 😉

    No votes yet.
    Please wait...
  • grozni says:

    Zaključek je zmaga 😀 😀

    No votes yet.
    Please wait...
  • vidinjega says:

    super napisano, nekaj malo drugačnega.

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *