Valentinov vlomilec

Bil je pozen in topel zimski večer. Dan oziroma zdaj še večer zaljubljenih … Valentinovo.

Srečno samska, sem se kljub, kar nekaj povabilom na pijačo ali kino, odločila, da ga preživim doma.

Udobno zleknjena na zofi, sem v družbi mačkona brala knjigo. Pogled se ustavi na uri na steni in odločim se, da je čas za v posteljo. Odložim knjigo, ugasnem sveče in se napotim proti spalnici.

„Klik, klik“ v prazno pritiskam na stikalo, še vedno ni elektrike.

Kar v temi, pazljivo po prstih stopam čez sobo, da poiščem svečnik, ki ga imam v kotu na tleh. Prižgem vseh šest sveč. Sobo kmalu objame prijetna, mehka svetloba in v zraku se začuti vonj vanilija. Stopim do postelje, čez glavo potegnem majčko in jo odvržem na stol zraven okna. Sezujem copate in jih nemarno zbrcam pod posteljo, odvežem trak na trenerki, malo pomigam z boki in pristane na tleh, z rokama odpnem zaponko na modrcu in dovolim, da mi naramnice, kar same, lepo počasi zdrsnejo preko ramen, po rokah navzdol in na koncu na tla. Božam svoje telo, potujem po trebuhu navzdol, do svilenih, črnih spodnjih hlačk. Za rob zataknem prste in njih počasi slačim, vse dokler tudi te, ne obležijo na tleh, na kupu, že tam nametanih oblačil. Zlezem v mehko posteljo in mojo golo kožo, nežno poboža gladek, črn saten. Hladno je, pokrijem se in dovolim, da saten objema vsak centimeter mojega telesa. V ogledalu na steni opazujem plamene sveč, ki s svojim plesom sobo naredijo tako drugačno. Opazujem jih, vse dokler ne potonem v spanec…

Sredi noči, se nenadoma prebudim. Stresel me občutek, da nisem sama v sobi. Odprem oči, a ne vidim ničesar. V sobi je popolna tema. Za uho želim popravit pramen las, ki mi pada preko obraza. Ne morem premakniti rok.

„Kaj je zdaj to?“

Zvezana sem. Ugotovim, da ni kriv pramen las, da ne vidim, temveč imam s trakom prevezane tudi oči. Moja prva misel je bila, da se moram rešiti in čim hitreje pobegniti iz sobe. Srce mi noro divja v prsih. Želela sem si osvoboditi roke, borim se s trakovi, a kmalu ugotovim, da te bitke ne bom dobila. Bolj kot sem vlekla, bolj sem zategovala zanko.

„Ooo ne, tudi noge imam privezane na posteljo, kaj hudiča je zdaj to?“

Moje misli v trenutku podivjajo, postane me strah…

Le kaj se dogaja? Kdo je z menoj v sobi? Ga poznam? Je tujec? Se kdo le grdo šali na moj račun? Sem v nevarnosti? Kako je prišel v hišo? Je vlomil? Sem pozabila zaklenit? Ali ima morda ključ?

Podivjane in grozne misli, prekinejo koraki, ki jih zaslišim stopati po sobi. Neham dihati, da bi slišala vsak premik. Koraki potihnejo ob moji levi strani postelje. Nato se ne zgodi nič… V sobi zavlada popolna, napeta tišina. Ne slišim in ne vidim ničesar. A vem, da je nekdo zraven mene. Čutim bližino…

Globoko vdihnem. Skušam se, kar se da v takšni situaciji umiriti. Diham počasi. Sproščam se. Na srečo sem še zmeraj do vratu pokrita, kar mi daje sicer zlagan, a vseeno nekakšen občutek varnosti. Satenasta rjuha je moj oklep in za trenutek pozabim, da me nekdo opazuje. Osredotočim se na satenaste trakove s katerimi sem privezana. Prepustim se prijetnim občutkom, ki mi jih je dajala ta gladka tkanina. Moje telo se počasi prične odzivati… Postane mi toplo, bradavičke otrdijo, po hrbtenici me prijetno zmrazi…

MORAŠ PREBRATI  Jutranja zarja

Vsak normalen človek, bi zdaj že kričali in prosil, da ga izpustijo. A jaz ne.

Razmišljati začnem o tem, da je v bistvu to to, kar sem si zmeraj želela. Biti zvezana. Biti nadzorovana, podrejena. V milosti in nemilosti nekoga drugega. Prepustila sem se begajočim mislim, dovolila, da me odnesejo daleč stran, ko je saten brez opozorila pričel lesti po mojem telesu navzdol. Preko ramen, po hrbtu navzdol, do pasu…Počasi… Nato se je ustavil. A le za trenutek, nakar znova prične drseti, vendar tokrat še počasneje. Centimeter, za centimetrom je razkrival moje telo. Čez rit in noge, do gležnjev, vse dokler ne ležim popolnoma razkrita… Ranljiva in gola pred tem vsiljivcem.

Zgrabi me občutek panike.
Res sem si zmeraj to želela, vendar je eno če te zveže nekdo, ki mu zaupaš, spet pa je nekaj drugega, če te zveže nekdo, ki je sredi noči vdrl v tvoj dom.
Znova zaslišim korake… A se oddaljujejo… Slišim tudi njegovo umirjeno dihanje, po nosu pa me poboža vonj moške vodice po britju. Zasliši se klik vžigalnika in po sobi se razširi vonj vanilije. Prižgal je sveče. Torej še zmeraj ni elektrike.
Znova po sobi odmevajo le njegovi koraki. Ja, sluh je vse, na kar se lahko obrnem v tem trenutku. Približa se postelji in sede. Nagne se čez mene, da začutim njegovo toplo sapo, na svojem vratu in mi tiho, komaj slišno zašepeta v uho:

„Sprosti se, nič ti ne bom naredil, kar si sama ne želiš… Le poskrbel bom, da se ti končno uresniči tvoja dolgo željena fantazija…“

Končno se mi je posvetilo, kaj se dogaja in da to osebo poznam, saj jih ne ve veliko za to mojo fantazijo.
Nato se nekaj časa ne zgodi nič. Slišim le njegovo dihanje in bitje mojega podivjanega srca.
Po mislih mi bežijo razne slike, kaj bo naredil, ampak sedaj sem že tako vzburjena, na vsaka misel tako hitro kot se porodi, tudi izgine. Ne vem, kako dolgo me je pustil ležati, zdela se je večnost. V sebi sem ga prosila, naj nekaj naredi… Karkoli… Naj se me dotakne… Naj kaj reče… Karkoli… Ampak še zmeraj nič… Telo je postalo napeto, od nevedenja, kaj sledi me je preplavil adrenalin. Vznemirjenje je napolnilo vsako celico mojega telesa. Še zmeraj se me ne dotakne.
Na koži čutim le hladen nočni zrak, ki pa je v čistem nasprotju z prijetno toplino, ki se iz trenutka v trenutek vse bolj dviga med mojima nogama.

Kot bi mi bral misli… Končno začutim dotik njegovih prstov na svojem vratu, ki božajo moje telo od vratu, po hrbtu navzdol, do bokov. Tiho stokam v blazino, koža pod njegovim dotikom kar oživi in čutim mravljince, kako sledijo njegovim prstom. Počasi drsi ob strani mojega telesa, komaj čutno se sprehodijo mimo prsi, čez ramena, do prstov na rokah. Za malenkost se pomakne na postelji bližje k meni in znova njegove dlani potujejo čez ramena, po hrbtu navzdol do bokov, preko ritke se bliža stegnom, kjer nekoliko močneje pritisne in nadaljuje igro dlani po mojih nogah do zvezanih gležnjev. Njegove roke na mojih gležnjih za nekaj sekunda obmirujejo, nato mi osvobodi en gleženj, se pomakne do drugega, ki ga prav tako odveže. Zgrabi me za noge, me potegne na rob postelje in me znova s satenastimi trakovi priveže na posteljo. Tako sedaj klečim z obrazom navzdol, usločenim hrbtom, rit pa tiščim v zrak in mu jo ponujam.

MORAŠ PREBRATI  Nova igračka 1. del

Ničesar se reče, a vem, da je na njegovem obrazu nasmešek… Vem, da me gleda… Čutim njegove radovedne oči na svojem hrbtu. Za trenutek mi postane nerodno, neprijetno… Saj še zmeraj ne vem točno, kdo je moj „ugrabitelj“ …
Počutim se poredno, saj mu vseeno brez besed dovolim, da z menoj počne, kar pač počne. In celo uživam… Čakam da nadaljuje….Želim si… Hočem… Rabim!
Na sebi znova začutim njegove dlani…Na notranji strani stegen, potuje počasi in nežno vse višje in višje in uuuu višjeeeee.
Naenkrat prestavi dlan na notranjo stran druge noge in se nagajivo približuje moji pički. Ustavi se. Tik preden bi me oral pobožati prav tam, kjer vlažnost iz trenutka v trenutek narašča…
Zakaj tega ne stori?…
Drhtim… Najraje bi zakričala, a iz sebe ne spravim glasu… Nadaljuje s svojim sladkim mučenjem.
Njegove dlan so sedaj na mojem hrbtu in počasi zdrsijo pod mene. Končno me zagrabi za kipeče joške. Glasno vzdihnem. Pod njegovimi toplimi dlanmi, me prijetno strese… Nežno mi masira joške, s prsti se igra z bradavičkama. Grizem blazino… V sebi kričim…
Roke se počasi začnejo pomikat od jošk, po trebuhu navzdol… Zaječim…Vem kaj so namenjeni njegovi prsti in komaj čakam, da pridejo do sedaj še mokre pičke. Prsti tipajo mehko kožo… Raziskujejo… Nežno in čutno… Vzame si čas in se me dotika povsod… Telo se odziva na njegove prijeme. Po vsej dolžini prešlata sramne ustnice jih razmakne in začne krožit po ščegetavčku. S prstom druge roke me preseneti, nepričakovano ga potisne globoko vame… Kmalu mu sledi še en prst… Vse hitreje in močneje raziskuje mojo notranjost, s prstom na ščegetavčku pospeši tempo… Moje dihanje je vse glasnejše, vse hitrejše… Uživam… Popolnoma se prepustim užitku… To je to, to sem trpeča čakala cel čas… Začutim val toplote v trebuhu… Bliža se močan orgazem… Še malo… Fuka me s prsti… Občutek imam, da me bo razneslo….

Naenkrat neha… Ne privošči mi orgazma. Ne še… Še me bo mučil.
Bom zdržala?
Jezna, ker je nehal, jaz pa tako zrajcana, poskušam umiriti dihanje. Če ne bi imela privezanih nog, bi cepetala. Premika se po postelji, le kaj bo sedaj naredil? Kakšna bo njegova naslednja poteza?
Brez opozorila začutim njegov moker jezik na svoji pički. Nisem sigurna a mislim, da sem zapela „Alelujo“ Hladen je. Drsi čez moj ščegetavček, navzdol… Liže me, poljublja sesa… Cel se je potopil vame. Njegove roke so na moji riti, jezik globoko v pički. Z jezikom me fuka, prste zariva v mojo rit. Ne zdržim več. Oba čutiva, da mi znova prihaja, tokrat ne odneha. Prilagodi tempo zibanju mojega telesa. Čutim, kako se mi napnejo vse mišice v telesu. To je to… Sproščeno obležim na postelji.

MORAŠ PREBRATI  Valentinov izziv

Nekaj časa me pusti ležati, da se vrnem na zemljo. Boža in poljublja me po hrbtu. Moje telo se umiri in znova me postavi na vse štiri. Stoji na postelji. Nad menoj. S tičem mi poboža vročo, mokro pičko. Nežno drsi gori in dol. Moje prošnje, naj mi ga zarije globo, neusmiljeno, so preslišane. Draži me in s svojim trdim tičem le kroži po ščegetavčku. Zibljem svoje telo, da bi ga ujela v svojo lačno pičko, a se mi uspešno izmika… Slišim le njegov hinavski smeh. Prime me za lase in mi glavo potegne nazaj, ugrizne me v vrat in v tem trenutku tiča zarine globoko vame, kolikor se le da. Dobesedno zakričim. Nabija me, grobo in hitro. Užitek nepopisen… Glavo položim v dlani in se popolnoma prepustim užitku. Z vsakim sunkom me močneje strese… Čutim, kako se počasi napenja vsaka mišica v mojem telesu. Grizem se v ustnice… Čutim, kako mi teče iz premočene pičke. Slišim, da tudi njegovo dihanja postaja vse globlje in glasnejše. Njegove roke, me še močneje zgrabijo za tresočo rit, vanjo pa mi potisne oba palca. Zmrazi me in s telesom mu prihajam vse močneje nasproti. Pičkine mišice se mi pokrčijo in v trenutku začutim njegovo vročo spermo, ki me napolni. Obležim na postelji, zadihana, potešena, prepotena, nasmejana…. In on na meni. Ugrizne me v uho in se skotali z mene… Še zmeraj ne spregovori, še zmeraj me ne odveže….
Tako sva le ležala eden zraven drugega in čas sem potonila v sladek spanec, ne da bi vedela, kdo je bil moj Valentinov vlomilec.
Zjutraj, ko sem se prebudila sem bIla odvezana, le še preveza na očeh in moje golo telo je bilo dokaz, da se je ponoči nekaj dogajalo. Na blazini zraven moje, pa je počivala rdeča vrtnica, ob njej pa je ležal listek s pripisom:

„Sedaj lahko črtaš ŠE ENO svojo noro fantazijo s seznama svojih še ne izpolnjenih želja.
Se vidiva zvečer.
Z ljubeznijo tvoj Valentinček Boštjan =)„

Na obraz se mi je narisal nasmešek, le kako sem lahko pomislila, da bi bil kdo drug kot on…
Letos jaz njemu pripravljam presenečenje za Valentinovo in poskrbela bom, da ga nikoli ne bo pozabil…

 

Just Me =)

Rating: 3.9. From 25 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

2 Comments

  • Just Me =) says:

    Kaja naroči si ga, po moje bi se brez problema našel nekdo, ki bi ti z veseljem ugodil =)

    ps: šele zdaj opazila, da sem se pozabila podpisat pod zgodbico =)

    No votes yet.
    Please wait...
  • kaja says:

    Wow, noro!! Kje pa delajo take vlomilce? 😛
    Fantazija je super, uresničitev še bolj, se pa sprašujem, kako pogumna bi bila jaz v takem primeru… Bi želja premagala strah? I wish… 😉

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *