Sladki seminar 

“Hm, a veš, zna se zgodit, da mi bo na večer iz četrtka na petek kar dolgčas. Sama tam v Lendavi. Ničesar ne poznam. Bi mi mogoče prišel delat družbo?” sem mu napisala.

V nestrpnem pričakovanju odgovora sem razmišljala, joj, pa saj ga sploh ne poznam. En večer sva preplesala in si na njegovo željo izmenjala maile, to je bilo vse.

Nato pa, odgovor: “Ja, razumem tvojo dilemo. Zna biti kar dolgočasno. Z veseljem ti pridem delati družbo, lahko greva na en kozarček, se pogovarjava celo noč …V četrtek po šihtu bom štartal iz Ljubljane, dobro uro in bom pri tebi.

“Odlično. Da ne boš trkal po vseh hotelskih sobah, kar zna biti rahlo nerodno, ti dam telefonsko in sva v  kontaktu.”

Končno je prišel četrtek. Zgodaj zjutraj sem se odpravila v Lendavo na dvodnevni seminar. Kazalci na uri so se lenobno premikali, misli so uhajale k njemu. Na telefonu se je izpisal njegov sms.

“Ne bom te v nič silil, lahko se celo noč samo pogovarjava … Oooooo komaj čakam, da te vidim.”

Če me že ti ne boš, te bom jaz zagotovo, sem pomislila. Nadvse sem si želela, da me fuka celo noč.

Med premori predavanj sem hodila v sobo na kozarček rdečega. Soba je bila tako majhna in nerodno opremljena, da me je spominjala na bolnišnično. Groza. Malo sem jo preuredila, kar se je v tistem trenutku dalo – posteljo sem obrnila, popravila nočno omarico …

Dan se je končno prevesil v večer. Konec seminarja za danes. Jaaaaaaa. Stekla sem v sobo. Najprej pod tuš. Na računalnik sem pripravila glasbo, se usedla na balkon s kozarcem rdečega v rokah in s polnim telesom adrenalina čakala nanj. Sms. Robert. Še 50 km. AAAAAAAAAAAA … Razgnalo me bo! Spijem še en kozarec. Gledam dol na terme.

Klic: “Sem pred vrati.”

Skočim pokonci. Odprem vrata.

Stopil je korak nazaj in me gledal. Nosil je čudovito, oprijeto modro majico z dolgimi rokavi, ponošene leviske, adidaske. Pobrit na nulo in tista sexy očala. O, kako je bil dober! Fantasy man. 🙂

Ob pogledu nanj se mi je mešalo. Zrla sva si iz oči v oči. Bliskovito je skočil k meni. Komaj sva imela čas, da zapreva vrata za sabo. Že so obleke letele po celi sobi. Z njegovim telesom na meni sva se vrgla na posteljo.

V sapi je prigovarjal: “Ni treba, da hitiva.”

A jaz mu že odpenjam hlačne gube.

“Lahko si premisliš,” in mu slačim hlače.

“Lahko……O, kako si lepa, zmešalo se mi bo!”

Pade še zadnji kos obleke. In Robert v polni velikosti. O, JAAAAAAAA. V moji glavi odzvanjajo besede Ding, ding, ding, Jack Pot!. Bil je tako trd in tako veeeeeelik. Prav za na nočno omarico.

Mokra sem čakala nanj. Potegnila sem ga k sebi. Pripravi glavico na mojo muco in vstopi. Z enim sunkom se je potopil globoko vame. Vzdihnem. Obožujem vsak njegov premik. Tako noro ga čutim.

“Ne morem verjet, da si tako lepa, joj kako si lepa,” je ponavljal. “Tako lepe prsi, tako lepo postavo, tako si lepa, pa tako te čutim.”

Po več minutnem nabijanju sva se obrnila: “Hočem ga v ustih.”

Vzamem si čas. Rišem poljube od njegovih ustnic navzdol. Začenjam igro s svojo najljubšo igračko. Približam se mu počasi, s spoštovanjem in občudovanjem. Nežno, kot največjo dragocenost ga vzamem v roke, ki si jih prej pošteno navlažim. Približam se mu, ga poližem po glavici, čisto tako, preizkuševalno. Nato zamižim in vzamem globoko v usta. Mmmmm, slastno. Z jezikom krožim po njem, roka je ustvarjena za spremljavo. Vsake toliko časa ga pogledam v oči. Uživa.

“Mi lahko že pride?” zavzdihne.

Pomislim, na, pa je konec, saj ne morem verjet. Pokimam. Pride mu globoko v moja usta. Se mu zazrem v oči, pogoltnem. Se zleknem obenj. Nato pa najlepše presenečenje. Znova začenja igro….in znova…in znova……in znova…. Do štirih zjutraj sva se dajala dol kot dva zajca. Vmes sva se nasmejala, ker je postelja tako škripala, jaz pa v enoposteljni sobi. Rekla sem mu, da zjutraj tudi iz sobe ne bom upala. Pa sva dala jogi na tla, in hop, na delo. Čudovita noč. Takšna kot sem ji jo želela in najbolj potrebovala.

“A hočeš še? Pa saj ženske ne zdržite tako dolgo.”

“Ne, Robert. Moški ne!” se mu nasmehnem in ga zajaham za dobro jutro.

Kmalu zatem je službeno odšel.

Tisto jutro je bil prvi zajtrk mojega življenja, ki sem ga hlastno pojedla. Ko sem stopala do jedilnice, me je bolelo. Sladka bolečina. Bolečinica od zunaj navznoter. Z vsakim premikom sem ga čutila v sebi. Bilo je tako erotično.

Nato pa sms: “Prideš danes zvečer k meni?”

“O, ja!” 😉

Seven of Nine