Strma, ozka, a asfaltirana cesta se je strmo vzpenjala. Njene potne roke so se nervozno oprijemale volana, s kotičkom očesa pa je tu pa tam pogledala na gps. Brezizrazni glas je bil že nekaj kilometrov kot ukleto tiho, vse od zadnjega odcepa, preden je zavila na strmo gorsko cesto. Redke domačije in posamezni vikendi so samo še povečevali njen strah, ki se je z vsakim kilometrom le še povečeval. Imela je občutek, da so predhodni metuljčki, ki jih je čutila globoko v sebi v dnevih čakanja na njun prvi zmenek, sedaj vsak ovinek in meter opravljenega vzpona povzročil, da so padali drug za drugim kot pokošeni, njihova mrtva trupla pa ji naredila neprijetno težo v želodcu.

Hiter pogled na gps ji je izdal, da premaguje zadnje dva kilometra vzpona. Vse v njej je kričalo naj ustavi avto, obrne, pobegne. Misli so ji divje begale iz ene skrajnosti v drugo. Dnevi neverjetnega pričakovanja, se je mešal s prvinskim strahom, racionalnost se je izgubljala v sanjah in njegovih hipnotičnih besedah, kasneje pa magnetno opojnega glasu, ko sta se v neskončno dolgih nočnih pogovorih pogovarjala o najbolj skritih kotičkih njene duše. Skoraj dva meseca je že od njunega prvega kontakta in ona je bila tista, ki mu je poslala prvo kratko sporočilo. Njegov profil na enem izmed portalov za srečanja jo je pritegnil. Nikoli še ni prva vzpostavila kontakta. Moških, takih in drugačnih je bilo vedno dovolj, neumorno so jo klikali, a z vsakim posebej je raslo njeno razočaranje nad moškim spolom. Ni iskala resne zveze, ne občasnih ljubimcev. Nekje globoko v sebi je iskala nekaj, kar si ni upala priznati niti najboljši prijateljici. Leta je bilo skrito, skoraj zakopano v najbolj temne kotičke njene duše. In ko je prvič odprla njegov profil, se je njena temna skrivnost, želja, kot zver prebudila iz zimskega spanja in nezadržno začela prihajati na plan. Preprost profil, le malo teksta, večino strani je zasedal črno bela slika čudovite ženske, s prevezo na očeh, klečečo, v iztegnjenih rokah pa ji je ležal črn bič. S krvavo rdečimi črkami, kot da bi jih kdo malomarno nametal preko slike pa se je izpisala beseda: PRIPADAM!

Nekaj dni je potrebovala, da je zbrala pogum in mu poslala kratko sporočilo. Nekajkrat je napisala sporočilo, a ga znova in znova izbrisala. Noben se ji ni zdel dovolj dober, ni hotela izpasti povprečna. Njena prebujena zver ji ni dala miru, grebla je po njenem drobovju in hotela na plan, bila je lačna, po letih čakanja, neizpolnjenih želja, zanikanih strasti. Na koncu je nekega poznega večera, ko je že zdavnaj nehala šteti izbrisana sporočila v trenutku napisala: ŽELIM PRIPADATI! Ni premišljevala, le pritisnila je gumb pošlji, ostalo je zgodovina, ki jo je pripeljala na to strmo gorsko cesto. Dolgi pogovori, odkrivanje najbolj temnih skrivnosti, v bistvu popolnemu tujcu, brez imena, brez obraza, a z občutkom, da je zver v njej z vsakim pogovorom bolj zadovoljna in bolj željna njega, njegovih dotikov, se prepustiti in predati. Vedela je, da so se pogovori znova in znova vrteli le okoli nje. Pogovor je spretno vodil, nevsiljivo, prijetno. Vsakič mu je zaupala več, vsakič sta šla globlje v njeno notranjost. Njena nepotešena zver je po vsakem pogovoru z njim zadovoljno predla in hotela še in še več. Nikoli ni omenil, da bi se srečala. Končno je nekega večera, v resnici bolj jutra, ona izustila besede, pa čeprav je imela občutek, da jo je le on spretno pripeljal do njih: hočem ti pripadati.

Asfaltirana cesta se je nenadoma končala. Previdno je zapeljala na urejen kolovoz in se ustavila. Za trenutek je zaprla oči, s prsti pa se silovito oklenila volana. V glavi ji je odmevalo, zdelo se ji je, da pred zaprtimi očmi vidi vse možne rdeče luči, ki jo želijo odvrniti od zadnjih metrov poti. Počasi je odprla oči in samodejno pohodila pedal za plin. Če bi premišljevala le še sekundo dlje, bi se obrnila in odpeljala proti domu.

Lepo vzdrževan kolovoz se je počasi vil skozi redek gozd. Tu pa tam so se drevesa razprla v strme travnike in odkril se je osupljiv pogled na dolino daleč spodaj. Komaj je odtrgala pogled, ko se je pred njo kot iz nič pojavila prava gorska koča, na pogled kot popolna kopija ameriških brunaric. Pravljični videz je kvarila visoka žična ograja, ki dajala prikrit zlovešč videz. Avto je ustavila pri vratih. Že naslednji trenutek so se očitno daljinsko vodena električna vrata pričela odpirati. Počakala je, da je bilo dovolj prostora, nato pa zapeljala na prostorno dvorišče. Parkirala je ob masivnih stopnicah, ki so vodile na veliko pokrito teraso. Nikjer ni bilo ne duha ne sluha o človeški prisotnosti. Za trenutek jo je to razjezilo, saj je pričakovalo drugačno dobrodošlico. Še zadnjič se je na hitro pogledala v vzvratno ogledalo, nato pa odločno odprla vrata in izstopila. Zaslišala je zvok vrat ograje, ki so se počasi zapirala. Srce ji je začelo hitreje biti. Ko je zaslišala še zadnji klik zapirajočih vrat, je bila njena prva misel ujeta. Živčno se je nasmehnila sama sebi, se obrnila ter naredila korak proti lesenim stopnicam. Korak ji je zastal, ko je zaslišala pridušeno odpiranje vhodnih vrat brunarice, nato pa je okamenela od strahu. Proti njej sta se zapodila dva ogromna dobermana. Čeprav nista niti renčala ne lajala, pa jo je že njuna velikost popolnoma ohromila. V dveh sekundah sta bila pri njej ter jo radovedno ovohavala. V tistem trenutku je na plano udaril dolgo skriti strah pred štirinožnimi mrcinami, posledica neprijetnega srečanja in ugriza enega iz med njih v njenih mladih letih. Dobermana sta se igrivo zapodila po velikem dvorišču. Previdno se je obrnila in počasi začela stopati proti parkiranem avtomobilu. Skoraj bi že dosegla vrata, ko se je nenadoma ena od zverin pripodila okoli vozila in se brez glasu usedla pred vrata. Že je hotela iztegniti roko preko pasje glave, ko so je gobec zverine raztegnil v grozeče renčanje. V naslednjem trenutku se ji je pridružila še druga, le da se je ta postavila ob njene noge in jo najprej kot nehote porinilo, da je naredila korak nazaj. A že naslednji kontakt z gobcem, ji je dal jasno vedeti, da jo pes usmerja proti stopnicam in vhodnim vratom brunarice. Ni ji preostalo drugega, kot da je ubogala nadležnega psa, ki jo je znova in znova porival proti vratom. Njen strah je sedaj počasi preglasila tiha jeza. Odločneje je stopila proti priprtim vratom, odločena da lastniku zverin pove, kar mu gre. Jezno je odprla vrata in stopila v velik prostor z pritajeno svetlobo. Medtem ko so se ji oči privajale na skoraj temo, sta ji mimo nog zdirjala oba dobermana. Zaprla je vrata, se počasi obrnila ter stopila proti kaminu, v katerem je prasketal pritajen ogenj. Počasi si je razgledala prostor in ta je izdajal prefinjen okus lastnika. V tistem trenutku je njeno razgledovanje prekinila pritajena glasba, ki je prihajala od nikjer in vsepovsod. Enostavno je napolnila prostor. Z očmi je iskala njega. Oči so se ji ustavile na dobermanih, ki sta sedela ter jo nepremično gledala, vsak na eni strani velikega usnjenega naslanjača, ki je bil s hrbtno stranjo obrnjen proti njej. Tiho, skoraj boječe, je pozdravila:

»Dober dan.«

Namesto pozdrava, se je nekje pod stropom prižgal močan reflektor, ki jo je za trenutek oslepil in izgubila je pogled na stol, kjer je slutila njega. Bolj slišala, kot videla je, kako se je fotelj počasi obrnil.

»Pozdravljena,« je zaslišala znan glas, ki ji je krajšal toliko noči.

Ravno, ko je hotela prekiniti mučno tišino s plazom vprašanj, jo je v trenutku presenetil z vprašanjem:

»Ali mi želiš pripadati?«

Za trenutek jo je povsem zmedel. Vsa jeza, frustracija, vprašanja so se ji zataknila v grlu. Nevihta v možganih jo je ohromila, globoko v drobovju pa je znova začutila svojo skrito zver, ki se je prebujala. Glas je bil njen, a vendar je imela občutek, da ni prišla iz njene glave, ampak od njene skrite zveri, ki je dopuščala samo en odgovor, tistega, ki jo bo nahranil in zadovoljil.

»Želim ti pripadati,« je na pol šepetaje odgovorila.

Medtem so se njene oči privadile bleščeče svetlobe reflektorja. V usnjenem naslanjaču ga je zagledala, v elegantni obleki, kot bi se odpravljal na poslovni sestanek. Mirno je kadil cigareto in si jo ogledoval. Šele sedaj je opazila, da mu oči prekriva ozek usnjen trak z izrezi za oči. Pogled nanj ji je povzročil prijetno ščemenje v trebuhu in začutila je, kako se metuljčki v trebuhu ponovno prebujajo.

»Sleci se,« je bil stavek, ki jo je vrnil v realnost.

Popolnoma presenečena ga je pogledala, kot da hoče ponovno potrditev njegovih besed.

Njuna pogleda sta se srečala, a izraz njegovega obraza ni izdajal ničesar.

»As, go!« je bil ukaz , ki je predramil enega izmed dobermanov.

V naslednjem trenutku je bil pri njenih nogah. Usedel se je in jo srepo gledal z svojimi očmi, ki niso izdajale ničesar. Samo sedel je pred njo in čakal naslednji ukaz svojega gospodarja. Skoraj začutila je pasjo sapo na svojem trebuhu. Zavedala se je, da situacija ne dopušča nobenega odgovora. Počasi je začela odpenjati gumbe na svoji beli bluzi. Zdelo se ji je da je zrak v sobi naelektren. Bluzo je previdno slekla, a se zaradi psa ni upala premakniti. Za trenutek je postala, nato pa jo enostavno spustila na tla. Oči psa so sledili padcu, nato pa se znova vrnile nanjo. Sledilo je elegantno krilo, ki ga je po odpenjanju enostavno spustila , da je zdrsnilo po njenih nogah in končalo na tleh. Obstala je v sexy samostoječih nogavicah, hlačkah in modrčku, ki jih je tako dolgo izbirala za ta trenutek.

»Vse!« je bil naslednji ukaz z ledeno hladnim glasom.

Že je hotela spregovoriti, ko je tišino presekal naslednji ukaz:

»As, glas!«

Globok grozeč lajež jo je spravil na rob joka. Solze so ji zalile oči. Brez besed je nadaljevala, hitro odpela modrček, nato pa brez pomisleka slekla še tangice. Zadnje so bile na vrsti samostoječe nogavice. Z eno roko si je pokrila svoje prsi, z drugo pa mednožje.

»As, poleg!« je bil ukaz, ki je velikega dobermana vrnil k nogam svojega gospodarja.

Za trenutek je občutila olajšanje, a že naslednji trenutek jo je vrnil v realnost.

»Obrni se, na mizi ob kaminu te čakata ovratnica in trak. Ovratnica daj okoli vratu, ko končaš s prevezo prekrij oči.«

Obrnila se je proti kaminu, kjer je zagledala omenjena predmeta. Še vedno z rokami preko intimnih delov, je naredila par korakov, ki so jo ločevali od majhne mizice poleg kamina. V roke je vzela ozko usnjeno ovratnico živo rdeče barve. Previdno jo je obračala v svojih rokah. Mehko usnje ji je drselo med prsti. Dvignila je roke, ter si jo pripela okoli vratu. Ni bila pretesna, a občutek ji je bil popolnoma nov. Iz njenega razmišljanja jo je prebudil njegov glas:

»Vzami trak in se vrni na prejšnje mesto,« glas, ki ni dopuščal ugovora.

Hitro je prijela črn svilen trak, ter se vrnila na mesto, kjer je še malo prej stala.

»Zaveži si oči!«

Še zadnjič ga je pogledala, nato pa izpolnila njegov ukaz. Prijeten občutek hladne svile je ovil njen obraz, ko je previdno naredila vozel na svojem temenu. Popravila si je trak na očeh, nato pa z rokami zopet prekrila svoj intimne dele. Prejšnjo jezo in divjanje občutkov je sedaj zamenjal povsem nov občutek toplote , ki se je širil iz globin njene ženskosti po celem telesu.

V naslednjem trenutku je zaslišala korake, a tokrat ne pasje, njegove. Najprej zvok, nato pa občutek sta ji dala vedeti, da stoji tik za njo. V njene nosnice je prodru vonj moškega parfuma, ki je povzročil nekontrolirano divjanje njenih metuljčkov. Začutila je njegovo toplo sapo na svojem vratu in vedela je, da ju loči mogoče centimeter ali dva.

»Roke ob telo!« je zaslišala skoraj šepet ob svojem ušesu.

Samo spustila je svoje roke. Strah je izginjal in zamenjal ga je naraščajoč občutek ščemenja v njeni muci. Brez, da bi razmišljala, so ji roke krenile proti njemu, ki ga je še vedno čutila tik za seboj.

»Ne!« je bilo vse kar je rekel, obenem pa odločno odrinil njene roke.

Začutila je njegove roke, kako preverjajo ovratnico, ki si jo je prej nadela. Očitno je bil zadovoljen, saj je ni popravljal. Začutila je konico prsta na svojih vratnih vretencih. Komaj čutno je počasi drsel po njeni hrbtenici. Nekontrolirani mravljinci so napolnili njeno telo. Nehote je sklonila glavo ter se komaj opazno ugriznila v ustnice. Njegov prst je nadaljeval pot, a se ni ustavil niti na trtici. Zdrsnil je v razporek njenih trdih ritnic nato pa nadaljeval do njene analne luknjice. Njena prejšnja sproščenost je v trenutku izhlapela. Z rokami je podzavestno krenila, da se zaščiti, a jo je ustavil oster ukaz.

»As, poleg!«

Že v naslednjem trenutku je začutila pasjo sapo tik ob svoji, sedaj popolnoma mokri muci. Občutki so neustavljivo divjali v njeni notranjosti. Roke je zopet spustila ob telo in v tistem trenutku začutila, kako jo njegova roka nežno prime okoli trebuha z drugo pa ji vrat nežno, a odločno porine naprej. Z svojim rokami se je podzavestno naslonila na kolena. Sedaj je na svojem obrazu začutila sapo sedečega psa, strah, občutek panike je začel polniti njene možgane. Zaslišala je korake, ki so se najprej oddaljevali, sedaj pa zopet vračali. Naslednji trenutek je začutila nekaj hladnega, kako ji kaplja tik nad razporek njenih ritnic in nato brez omejitve počasi drsi med njima. Njegov prst je nežno sledil hladni tekočini in se ustavil ob vhodu njene analne luknjice. Podzavestno je stisnila mišice, kot da bi vedela, kaj sledi. Njegov prst je počasi zdrsnil v njeno ritko, ob tem pa je nehote trznila in ob tem butnila v gobec sedečega dobermana. V strahu se je odmaknila. Roke je še bolj trdo zakopala v svoja kolena, obenem pa poskusila odmisliti njegov prst, ki je prodiral vse globje v njo. Počasi je širil njene analne mišice. Prvotno nelagodje je počasi začelo premagovati ugodje. Ko je že skoraj začela uživati ob njegovi pozornosti, je nepričakovano umaknil prst. Nekaj sekund miru je zamenjal občutek nekaj velikega in trdega na vhodu v njeno ritko. Začutila ga je ob svojem boku, že v naslednjem trenutku jo je trdo objel preko hrbta in roko zakopal v njen trebuh. Čutila je kako z drugo roko išče njeno luknjico, kako kroži, jo sprošča. Prijeten občutek njegovega prsta je sedaj zamenjal občutek nekontroliranega širjenja njene analne luknjice. Hotela je zakričati, a se zadnji trenutek zbala reakcije psa tik pred njenim obrazom. Stisnila je zobe, kljub neprijetni bolečini, ob kateri je imela občutek, da ji bo raztrgalo njeno nedolžno ritko. Tik preden bi dejansko zakričala, je začutila, kako je tujek v njeni riti zdrsnil v njeno notranjost, mišice pa so se ji v olajšanju sprostile. Začutila je, kako se ji nekaj kosmatega dotika ritnic in pada proti tlem. V trenutku ji je postalo jasno. Rep, rep ji je dal. Občutila je, kako ji vročica zaliva obraz. V tistem trenutku je bila vesela, da ji stoji za hrbtom in ne vidi njene zadrege. Z rahlim gibom je preizkusil, če se je repni nastavek dobro ugnezdil v njeno ritko, nato pa stopil okoli nje. Začutila je rahel poteg na ovratnici, nato pa rahel klik. Med prsmi je začutila nekakšen pas, ki je prosto padal proti njeni muci. V glavi je poskusila odkriti pomen slednjega. Že naslednji trenutek je doumela, ko jo je grobo potegnil in ji ukazal :

»Na kolena!«

Brez besed je sledila njegovemu ukazu, se spustila na kolena, že naslednji poteg pa jo je prisilil, da se je uprla na svoje roke. Sedaj je bila na vseh štirih. Ob sebi je začutila pasjo sapo in smrček, kako jo z zanimanjem ovohava.

»As, prostor!« je bila ostra komanda , ki je odstranila moker smrček iz njenega telesa.

Najprej je zaslišala njegove korake, nato se je povodec napel. Skozi glavo ji je šinila nezadržna misel. Sedaj sem njegova, njegova psica. Občutek sramu, obenem pa globokega ponižanja je objel vso njeno notranjost. Še enkrat je potegnil povodec, predno je naredila prvi sramežljiv premik. Ubogljivo mu je sledila. Slišala je zvok usnja , ki se je vdajal pod njegovo težo in vedela je da sta pred naslonjalom , kjer je prej sedel. Rahlo je pocukal za povodec , tako, da se je usedla na svoje spodvite noge. Začutila je njegovo roko na svojem licu. Prsti so nežno zdrsnili preko ustnic, čuten dotik jo je sprostil, strah je izginil, zver v njej je zadovoljno predla.

»Lepa si!« so bile besede, ki jih je nežno zašepetal, z obrazom tik ob njenim.

Vonj moškega parfuma je napolnil njene čutne zaznave, njena muca pa se je odzvala pohotno in potrebno. Čutila je kako je mokra, pripravljena na njega, da si jo vzame, jo napolni. A kar je sledilo, si ni predstavljal v nobeni svoji fantaziji.

S prsti je šel pod njeno ovratnico, jo odvedel nekoliko na stran, nato pa dvignil, tako da je klečala ob njegovih kolenih. Še en poteg in že je bila na njegovih kolenih. V strahu, da bi z glavo udarila v tla je iztegnila roke. Pod svojimi dlanmi je otipala mehko dlako. V prvem trenutku je pomislila na enega izmed dobermanov, a dlaka je bila predolga, obenem pa mnogo premehka. Spoznala je, da je usnjeni naslanjač postavljen na veliko živalsko kožo. Ponovno je iztegnila roke in jih zakopala v dolge dlake. Na njegovih kolenih je tako ostal le njen napet trebuh, saj se je na drugi strani s koleni dotikala tal. Začutila je rahle poteg za rep. Sledila je njegovi želji, ter se še nekoliko približala njegovemu telesu, ob tem pa še bolj izpostavila svojo napeto zadnjico. Občutek izpostavljenost jo je navdajal tako s strahom, kaj sledi, kot z naraščajočo mokroto njene muce. Njegova roka jo je v naslednjem trenutku spomnila, kako ranljiva je. Silovit udarec z roko je prišel brez opozorila. Pekoča bolečina je najprej zadela receptorje v njeni zadnjici, nato pa šinila naravnost v možgane. Pritajen krik ji je ušel skozi stisnjene zobe, roke je divje zakopala v debelo kožo na tleh v pričakovanju naslednjega udarca. A namesto tega je prišlo le nežno božanje. Občutki v njej so nekontrolirano divjali. Del nje se je želel pobegnit, drugi del je želel še. Njegovo prsti so zdrsnili med njena napeta stegna in se le za trenutek dotaknili njene povsem mokre muce. Dotik je bil kot gašenje požara z bencinom. Hotela je še, njegov prste v svoji muci, dotike, ki bodo pogasili divji požar v njeni notranjosti. V iskanju njegovih prstov je privzdignila ritko, a namesto toplih prstov na svoji muci, je začutila dobro znano pekočo bolečino. A tokrat se ni ustavil pri enem udarcu, sledili so si ritmično. Pekoča bolečina je bila neznosna. Čutila je kako so solze napolnile njene oči. Kljub svileni prevezi, je začutila, kako ji slane solze neustavljivo polzijo po licu.

Tako kot so se udarci nepričakovano začeli, so se tudi končali. Občutek je imela, da ji zadnjica gori. Njegova roka je kot bi počivala, slonela na enem izmed razbolelih krajcev. Kljub žarjenju povzročenim z udarci, je njegova roka dajala prijeten občutek. Znova jo je dvignil. Napela je celo telo v pričakovanju novega udarca, a namesto tega je roka znova zdrsnila med njene noge. Prsti so spretno zdrsnili med njene mokre sramne ustnice, iz katerih se je cedilo od naslade. Zdrznila se je, ko je njegov prst zdrsnil globoko v njeno notranjost. Obdal jo je nepopisen občutek ugodja. Nehote ji je skozi ustnice, slane še od predhodnih solz ušel pritajen zvok ugodja. Njegov kazalec ji je nežno masiral G točko, obenem pa je palec našel njen občutljivi ščegetavček. Odplavala je na valovih naslade, čuteč kako se hitro bliža eksploziji. Njegovi gibi so bili počasni, prefinjeni. V tistem trenutku je pozabila na solze, bolečino, razbolelo zadnjico. Želela je le orgazem, ki se je nezadržno približeval. Vedela je da je le nekaj sekund stran. Ravno, ko je začutila, kako prihaja zadnji dražljaj, zadnji val, je brez opozorila umaknil roko.

»Mi pripadaš?« je povsem mirno vprašal.

Ni mogla verjeti svojim ušesom. Ne sedaj, prosim, ne sedaj je odmevalo v njeni glavi!

»Pripadam, prosim, pripadam ti!« je bolj izstrelila, kot rekla.

»Bova videla!«

Z roko jo je prijel za ovratnico in brez opozorila dvignil na noge. Vstal je in stopil za njen hrbet, ter ji z hitrim gibom odvezal oči. Za trenutek jo svetloba zaslepila, nato pa se je silovito obrnila. Stal je dva koraka stran in jo nepremično gledal. Ob vsaki strani sta sedela dobermana. To je bila edina stvar v tistem trenutku, ki jo je ustavila, da ni skočila v njega, ter mu zarila svojih krempljev naravnost v oči. Njena notranjost je divje pulzirala, želela je še, želela je vse. On pa si je drznil nehati in jo pustiti lačno orgazma. Zver v njej je bila zbujena, razdražena, dan ji je bil okus in potem vzet. V tem trenutku ga je neizmerno sovražila.

»Napravi se in pojdi, ovratnico in rep obdrži. Naslednjič pričakujem, da sta že nameščena, ko prideš!«

Besno ga je pogledala, a zadržala komentar zase. Želela si je le še stran. Ni jo več pekla njena zadnjica, sedaj jo je pekel njen ponos in nepotešena zver v njej. S hitrimi vajenimi gibi se je napravila, on pa jo je ob tem nemo opazoval. Sploh se ni zavedala, da je ob hitenju pustila tako ovratnico kot rep, še vedno trdno usidran v njeni riti. Še zadnjič se je ozrla, nato pa brez besed zapustila brunarico. Zunaj se je dan prevešal v večer, vrata ograje so se počasi odpirala. Ko se je usedla v avto, je začutila pozabljeni rep. Skoraj zarenčala je v vsej togoti in frustraciji, prižgala avto ter besno pohodila plin. Pesek je divje metalo izpod zadnjih koles. Še zadnjič je pogledala v vzvratno ogledalo.

»Prasec, prekleti prasec!« so bile njene zadnje besede, preden je avto izginil med drevesi.

 Gray Wolf

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 3.7 / 5. Število glasov: 3

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!