Potiho

Rada se pretvarjam. Pretvarjam, da mi ne paše in da nočem. Rada se pretvarjam, da me telo in dotik in vonj pohote prav nič ne zanimajo. Rada se pretvarjam, da sem mrzla. Ne hladna, ampak mrzla. Ledena, nečloveška, aseksualna.

Takšna se mu rada nastavljam. Izbočim rit, ko ležim na kavču. Se mu podrgnem ob tiča, ko grem mimo. Vedno zelo opazno, a slučajno, brez namena. Brez potrebnega pogleda, ki bi ga pognal name. Brez vsakega znaka. Naj z večno poltrdim, nikoli do konca prepričan ali ga hočem notri, pogleduje k meni. Vzburja me, ko takole trpi. Ko je končno neveden. Bebec, s poltrdim, niti o tem več prepričan ali se mu lahko do konca dvigne.

Vzburja me, ko imam vso kontrolo. Moški so bebci, ko gre za naše pičke. Vse se začne in traja in konča pri pičkah. Samo poglej kako bebasto spet bliska z motnimi očki proti mojim čipkam…ne boš me ne, ne danes, ne nikoli…s kurcem me ne boš.

Stiskam stegna in izmenjaje napenjam ritnici, da mi ščegetavček boleče nabrekne…obraz imam mrk in brezizrazen, nikakor ni mogoče razbrati, da sem v sebi že dvakrat…trikrat zavreščala. Derem se, vpijem naj mi ga zarine v pičko, v rit, v usta, da se zadavim, naj me tolče, želim pekočih klofut po joškah, po faci, po riti… V sebi gorim, a telo je moj oklep in mirno, zgolj z rahlim, neopaznim premikanjem mišic, mu delam družbo na kavču.

V čipkah sem, neumita, da prav vonja nesojeno naslado, a ve, da nocoj ne bo blizu… Gleda fuzbal, misli, da breizrazno, a vidim kako je zmeden, kako se bojuje z mislimi, z nagoni… Uživam, ko vem da si želi vame, da misli, da bi si me mogel pač vzeti na silo in uživam, ko vem, da tega nikoli ne bo storil… Spet mi prihaja, čudovito je, sploh ne ve kaj mi dela, sploh ne ve, kako dober je, kako se talim v peklenski pohoti…

MORAŠ PREBRATI  Bratje

Noro je kako mi že diši pička! Limasta je, čutim po celotni notranji strani stegen njen sok, vonj je močno sladkast… Ne morem verjet, da nič ne reče… Ne morem verjet, da mi pusti, da se uničujem, da v oklepu tega brezizraznega telesa doživljam to…silnost. Ne morem fuckin’ verjet, da ne čuti… Ker če bi, bi me raztegnil in brez pardona napičil. Trdo, do korena.

 

Rating: 4.0. From 27 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

2 Comments

  • Marcus says:

    Hmmm… Zakaj skrivati nekaj, kar si želiš? 😛

    No votes yet.
    Please wait...
  • kaja says:

    Dobro napisano.
    Me zamika, da bi tudi jaz tako. Pa se bojim, da nekaterih, sploh pa teh stvari, ne znam tako dobro skrit… Je pa vznemirljiva misel.

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *