Odvisnica 

Kazala, občutila je vse znake. Kot kak preklet đanki na abstinenčni krizi.

Tresavica, po drobu jo je trgalo, neznosna bolečina, ki jo je komajda prenašala. Tisto malo hrane, ki jo je uspela spraviti vase, je v naslednjem trenutku izbljuvala. Mešalo se ji je.

Ob misli, da mogoče nikoli več ne bo položil rok nanjo, jo zagrabil za rit in prislonil ob kot kamen trdega kurca, jo povlekel za lase in ji zarenčal v uho: ”Prasica!”…da je nikoli več ne bo prižel k sebi, medtem ko bi položila glavo na njegove prsi, s tistim zadovoljnim nasmeškom na obrazu, vsa blažena in očarana od njegove bližine.

Nemirno se je, vsa omotična, obračala po postelji in podoživljala prizore, vedno znova in znova in spet od začetka. Z roko je segla v hlačke, kljub klavrnemu fizičnemu in psihičnemu stanju, kljub parajoči bolečini, je imela pičko popolnoma premočeno. Zdrsela je s prsti po vročem, vlažnem mesu in jih zasadila kolikor globoko je šlo. Stisnila je stegna, zaprla oči in nagnila glavo vznak, z jezikom je obliznila zgornjo ustnico, želela si je, da bi to bili njegovi prsti, prav čutila jih je, čutila je njegovo prisotnost, kako ji grobo nabija prste v pičko in se ji prisesa na ščegija, kako jo grabi za rit, za boke in jo vleče nase, ni si upala odpreti oči, da bi ne razblinila te čudovite iluzije.

Kako si ga je želela … vsa blazna je bila od želje po njem, po njegovem kurcu, po njegovi sapi na vratu, po njegovem močnem prijemu.

Kako lahko ima tak vpliv nanjo? Kako jo je lahko tako zasvojil?

Izvlekla je prste, nekajkrat podrgnila ščegija in si jih ponovna zarinila, pa jih ponovno izvlekla, obkrožila ščegija s kazalcem in spet vse ponovila, dokler ji ni telesa zvilo v sladkem orgazmu. Prste je pustila v pički in mencala s stegni,srce ji je razbijalo kot ponorelo, mešanica bolečine v prsih in užitka, ki ji je preveval celo telo, jo je povsom ohromila.

Misli pa so še vedno divjale.

Mar tudi ona tako zatrepeče pod njegovim dotikom? Ga jemlje tako željno, s takim navdušenjem? Se mu daje tako absolutno predano, popolnoma zgublja pamet ob njem? Se topi od užitka, ko ji usta napolni s svojo toplo spermo, ko jo grobo in brezobrzirno nasaja na kurca, ji zarine prste v meso, da ostajajo modrice, jo vleče za lase, se ji zagrize v vrat in ji renči v uho, da je njegova prasica? Ko jo pofuka v rit? Ji obstane srce, vsakič ko se ji prisesa na ustnice, ji prihaja, neštetokrat in skorajda neprekinjeno, ko se z jezikom zakoplje med njena stegna in ne odneha, dokler ga milo ne prosi, ker njeno telo ne zdrži več toliko in tako intenzivnih orgazmov? Jo pripravi da kriči, praska, šepeta njegovo ime v ekstazi, ga prosi naj ne neha in skoraj istočasno, da naj odneha?

Ga občuduje, obožuje, ga ljubi? Jo on ljubi?

Ji je povedal stvari, ki jih je povedal njej, stvari, ki bi v njej lahko vzbudile odpor, pa ga ima kljub temu vedno rajši?

Ji v navalu strasti momlja in šepeče, kako je lepa, kako ima dobro rit, slastno pičko?

Se smeje z njo, ji oblizne ušesni mešiček, medtem ko ji v uho šepeta packarije, ona pa se prav trapasto hihita?

Zbudi žival v njem, mu popusti kontrola?

Zaspi ob njej, jo stisne k sebi in poljubi na čelo? Na ramo?

Ji daje, česar ne zmore dati njej?

Ne more živeti z njim. Ne more živeti brez njega.

Spravila se je v pravo agonijo, vedela je da to premlevanje ničemer ne koristi, da nima vpliva na nič, da ničesar ne more spremeniti, nič ne more storiti, samo sebe spravlja na rob blaznosti.

Pa vendar, misli je niso ubogale, glava je ni ubogala, razum je bil kot svojeglav pamž, ki se požvižga na vsa pravila, mlel je in premleval in projiciral slike in prizore, da je znova in znova in spet podoživljala vse dotike, vse besede, vse trenutke.

Zaril se ji je pod kožo, v tkivo, v vse celice, v zrak, ki ga je vdihovala, naselil se ji je v možgane, v živčni sistem, se tam udomačil in razbohotil, kot kak jeben neozdravljiv in neodstranljiv virus.

Ubijal jo bo, počasi in temeljito.

Dokončno.

MoodyBlues