Ob letu osorej

“Prosim, prosim, pojdiva danes. Zdaj mi pa že toliko časa obljubljaš.” me je s tistim milim glasom prepričevala po telefonu.
Res je. Obljubila sem ji že pred novim letom. Zdaj pa je marec. Ko pa se mi res ne ljubi.
Ne. Obrača se mi ob misli na glasno glasbo, majhen prostor poln nalitih mulcev in polgolih deklet. Zadnje mesece najraje preživljam sama. Veliko premišljujem in sem zopet globoko na drugem polu, za kar sem si še pred letom dni rekla, da ne bom nikoli več. Moja individualnost in samozadostnost je v polnem zagonu.
“Bolje zate, da ne bova najstarejši tam”, ji siknem skozi napol zaprte zobe medtem ko zavijem z očmi. “Jeeeeeeeee”, mi odmeva v ušesu. “Sama sem doma, pridi prej še na en dim”.
Samo dve ženski sta sposobni vplivati name na način, da se izjemno nesebično lotevam stvari, do katerih nimam niti najmanjšega zanimanja ali pa v tem primeru, čutim celo velik odpor. In Ona je ena izmed njiju.
Počasi spijem kozarec rdečega in čez kavbojke navlečem nase dolg, črn pulover, ki nežno objame zaokrožene obline ženstvene postave. Čute mi zbistri moj najljubši parfum, ki je eden izmed treh, ki mi resnično dišijo do obsedenosti.
Odpeljem se in v mislih zarolam mantro “Kaj hudiča mi je tega treba?”.
Velika lesena vrata me pričakajo odprta in ko želim pozvoniti:
“Pridi gor, je odklenjeno”.
Navzame me kanček optimizma in domačnosti, saj se njena prisotnost že občuti. Vstopim. Še v spodnjem perilu mi skoči v objem. Jo dvignem, močno objamem in poljubim na obe lici.
“Kar v dnevni sobi me počakaj. Iz Rusije sem ti prinesla pivo, v hladilniku je.”
Z litrskim pivom v roki se razgledujem po dnevni. Krasijo jo slike družinskih potovanj, spominki, medalje športnih tekmovanj. Hiša je prežeta z Majo. Še v zraku, ki ga diham jo čutim. Blizu mi je.
“Robert nama je enega zvil” se oglasi iz kuhinje. “Smem samo tri dime, ostalo je tvoje, ker se te nič ne prime.”
Hladen zrak na balkonu me zmrazi in prodre do kosti. Zbudi me v sedanjost, zato nekaj časa samo poslušam. Med kajenjem se pogovarjava o vsakdanjih stvareh. Kako otroci, kako služba in ali imajo v Rusiji čedne moške.
“Majhne, drobne in brez življenja”. Nasmehnem se.
Poplakneva z vodko in se odpraviva.
Uresničevanja nočne more se zavem, ko me Maja vleče skozi gručo dvajsetletnikov v prenatrpan lokal z glasno, »popularno« glasbo. Ob dotikih se trudim zbrati, čeprav telo večkrat odreagira kot mačka na vodo in me od mržnje močno zatrese. Globoko vdihnem. Veliko težje mi je, kot sem pričakovala.
V kotu najdem prostor, kjer mi zavarovanje hrbta zdaj naslonjenega na točilni pult, omogoča vsaj kanček udobja. Kmalu dobim v roko kozarec rdečega. Nekajkrat zaokrožim. Mmmm. Lepo je zadišal.
S pogledom, v katerem bi res precizen opazovalec, saj znam svoja čustva in počutje od nekdaj odlično skriti, zaznal rob sveta, se oziram po prostoru.
V glavi blokiram glasbo in preglasne goste. Opazim moškega, ki nenehno pogleduje v mojo smer. Nekajkrat se srečava s pogledom, a ga vsakokrat sramežljivo umakne. Velik čez 190, črn, lepo grajen a malce, malce mlad zame. “Omladinc”, se glasno nasmehnem ob misli.
Njegova sramežljivost mi postane zanimiva. Popijem zadnji požirek vina, se obrnem in odložim kozarec na pult. Čeprav me še ne tišči, se pozabavam ob misli, da me pot do toalete pelje mimo njega. Pa dajmo.
Vstanem. Z nepopustljivim fokusom na njegovih očeh se počasi pomikam skozi množico. Na daleč čutim, da ga delam živčnega. Ko sem že čisto pri njem in želi spregovoriti, brez besed z bokom namenoma sunem v njegov stol in grem naprej. Med vračanjem se mu izognem in zopet zasedem mesto v kotu.
Ko vnovič sežem po kozarcu, mi moški glas zašepeta na uho:
“Daj mi telefonsko številko.”
Počasi se obrnem. Omladinc.
“Hm..zakaj?”
“Rad bi te povabil na pijačo.”
“Ne bo šlo.”
“Zakaj ne?”
“Ker ne vidim smisla.”, resno odgovorim.
Se obrne in gre ven na cigaret.
Ko se vrača, vnovič pristopi. Tokrat je njegov pristop precej odločnejši in bolj predrzen. Zaobjame me s svojim velikim telesom. Dlani položi na pult, koleno pa grobo zarine med moje noge. “Pogumno”, pomislim medtem ko ga z zanimanjem gledam v oči.
Zavem se vsakega njegovega giba. Kotiček ustnic se mi razleze v rahel nasmešek. Oči me izdajo z bleskom ugodja fukaških misli.
Godijo mi moški, ob katerih se borim za svojo vse prevečkrat prevladujočo naravo. Kdor mi stopi med noge, mora imeti trden korak. Izkazal ga je. Vzbudil je moje zanimanje. Brez besed vstanem. Vdor v osebni prostor vrnem še odločneje. Dregajoč ob njegovo nogo med nogami in gledanjem v oči, mu slečem jakno. Primem ga za dlan ter potegnem na plesišče.
“Včasih sem plesal”, se v odgovor moji presenečeni obrazni mimiki nasmehne.
Po preplesanem večeru in obljubi, da mi ne bo težil vsake pet minut dobi mojo telefonsko številko. Okvirno določiva tudi kdaj se lahko prvič dobiva.

MORAŠ PREBRATI  Chilly

Dobiva se ob dogovorjeni uri. Vljudnostni pozdrav in ravno takšen klepet. Ocenjujem ga, nisem še odločena, ali me zanima ali ne. Ko pa enkrat sem, v odločitve ne podvomim več. Niti ne razmišljam ne več o tem.
Slečem ga. Njegova koža je neverjetno gladka, skoraj svilena. Vsakič me preseneti, ko spolzim z dlanjo po njem. Telo je napeto in sloko, brez kakršnihkoli nepravilnosti. Vedno prijetno diši. Njegov vonj mi je postal domač. Spominja me na pomladni veter. Prav tak je kot on. Lahkoten, dosegljiv in točno vem kaj prinaša. Ko zapihlja me prebuja, osvobaja in vznemirja obenem. Je predigra. V njem je zaznati vonj poletja, vročine in neviht.
Od prvega seksa mi je ostala v spominu predvsem njegova dolžina, stalna erekcija Omladinca, moja blaženost ob tem in prepletanje golih, od znoja ter ostalih telesnih tekočin mokrih teles.
Od takrat dalje sva seksala kadar se je dalo, kolikor in kakor se je dalo. Od hitrih, eruptivnih fukcev v avtu, wc-ju, savni, gozdičkih, do dolgih in počasnih, kjer sva imela čas samo za naju. Odnosa izven tega nisva zgradila. V tistem obdobju je bilo to zame dovolj. Nežen pomladni vetrič. Obujanje čutov in želja.
Ker ga je Katarina (druga pomembna ženska mojega življenja) želela spoznati, sem ga enkrat poklicala, da se nama je pridružil na pijači. Pred njo in njej je prvič rekel nekaj, kar meni nikoli ni in me je, glede na to, da sem vajena njegove zadržanosti, precej presenetil. Ob vprašanju o meni, ji je odvrnil:
“Imela me je prvi trenutek, ko me je pogledala”.
Snidenj ne načrtujeva, vmes si ne dopisujeva in se ne pogovarjava. Ko nama zapaše, se vidiva.
“Oprosti, si že spala? Prišel bi k tebi. Lahko?”
Ko mu je prišlo že petič in mu je kurac še vedno stal, je padel na posteljo. “Ne morem več, tudi kapljice ni več v njem.”
Tisto noč je prvič po izčrpavajočem večurnem fukanju pri meni tudi prespal. Izmuznila sem se iz njegovega objema in šla spat na tla. Ko se je prebujal, sem skočila pod rjuhe v žličko, ritko naslonila na tiča in čakala kaj bo, ko se zbudi. Na moje veselje, se mu je kurac takoj zbudil. Brez besed sem se nataknila nanj. Presenečeno me je zgrabil za boke in še sam pohitel.
“Nora si.”, je šepnil z zadihanim glasom.
Velikokrat se sprašujem, zakaj ostaja. Iskreno povedano, ne vem. Izredno lep moški je in s stalno erekcijo. Lahkoten je in ne teži mi. Dovzeten je za eksperimentiranja in mi je vedno na voljo.

MORAŠ PREBRATI  Bejba meseca: Devin Marie

“Kaj mi boš podarila za obletnico?”
“Zaključek.”
Nežno ga poljubim. Odidem.
Bliža se poletje. Prihaja. Čutim ga. Pripravljena sem nanj …

Seven of Nine

Rating: 4.5. From 32 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

2 Comments

  • Palčica says:

    Prebrala. Prvič. Drugič. Tretjič.
    Še vedno nimam komentarja, ker enostavno ne vem ali mi je všeč ali ne. Ne govorim o slovnici in oblikovanju stavkov. Tako da SON, brez zamere. Pridem še prebrat 😉

    No votes yet.
    Please wait...
  • Anan says:

    Seven, gre za to? 🙂

    http://www.youtube.com/watch?v=cHkJRx0Jtvo

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *