Nočni zaplet

Odpravljal sem se na zabavo. Vedel sem, da bo tam ona. Skušal sem se spraviti v tisto stanje nevtralnosti, da se ne bi obremenjeval s tem kaj bo in česa ne bo. Poskušal sem jo odmisliti, čeprav včasih ne vem zakaj se sploh še slepim.

Dobimo smo se pri prijatelju, ki je ravno sredi prenove stanovanja, zato bo spanje malo improvizirano. Večer poteka precej po pričakovanjih, alkohol, pogovori, ples, na koncu pa se vsi zasedimo v eni od obeh prostih sob. Prvi že odhajajo v sobo namenjeno spanju. Ostanemo še trije, poleg mene še prijateljica in ona. Ko pogledam proti njej, opazim, da spi. Premaknem se k njej na kavč in se lenobno pogovarjam s prijateljico, v upanju, da kmalu zaspi. Po nekaj minutah tišine zaslišim tisto globoko dihanje, ki ga nestrpno pričakujem.

Zbudim jo in poljubim. Takoj se odzove. Zagleda prijateljico in se zdrzne. Nasmejem se njenemu presenečenju. Posvetiva se drug drugemu. Ljubim in sovražim te trenutke. Ljubim, ker so sanjski, ker se perfektno odziva name, sovražim, ker so strupeni, ker mi leze pod kožo, kjer pa je nočem. Včasih imam res občutek, da me nič ne izuči.

Ukvarjava se en z drugim, z roko ji grem pod hlačke, spet je popolnoma premočena. Rajcam jo. Stoka in se mi zvija v rokah. Razmišljam kako naj jo pofukam in ji pri tem ne dam možnosti, da se mi izmakne. “Na WC moram,” reče. “Pojdi, samo obljubi, da prideš nazaj,” odvrnem. Preden vstane mi odpne hlače in ga vzame v usta. Zdi se, da rada fafa, sploh, če je nevarnost, da naju kdo vidi.

MORAŠ PREBRATI  Galerija: Fantasy world

Preden vstane iz kavča, jo ulovim. Potisnem jo nazaj, da se usede na vrh naslonjala. Z eno roko jo primem za trebuh, z drugo grem do premočene pičke in vanjo zarinem dva prsta. Kavč gleda naravnost proti vratom. Vsak, ki bi prišel iz sobe, bi direktno videl kako sedi na tistem naslonjalu z razkrečenimi nogami in se rahlo nagnjena nazaj z rokami drži za naslonjalo, jaz pa jo obdelujem s prsti. Včasih ne vem ali bi bil raje ta, ki jo obdeluje, ali ta, ki bi to videl. Spomin na to sliko me še vedno noro rajca. Večino časa ima preveč kontrole pri teh stvareh, vsaj za moj okus. Ko pa jo vidim tako, mi zavre kri. Raztrgal bi jo.

Vrne se in uleže k meni. Spet sva en na drugem. “Me imaš rada?” “Ne povem,” mi reče med smehom. Malo se še pogovarjava, podražim jo s tem kako so ji to z nama lahko samo igrice. Jezno se umakne – pravijo da resnica boli. Dela se užaljeno, kako lahko sploh to pomislim, ona pa že ni taka. Začne se mi umikati, pravi, da bo zaspala. Poskušam razložiti, da naj se v takšnih trenutkih ne obremenjuje s tem, da se tudi jaz ne. Seveda gre le na slabše. Nalajam jo s celotnim arzenalom besed na temo zakaj ne zafukat nekih popolnih trenutkov, če to res ni nujno potrebno. Ne deluje, logično.

Besen sem kot ris. Ampak čim se uležem v svoj kot, že lezem proti njej in upam, da si premisli. Pri drugih ženskah je običajno to bil znak: odnehaj čimprej. Pri njej je drugače. “Ja seveda,” se prezirljivo posmehuje pametnejši od obeh možicev v moji glavi.

MORAŠ PREBRATI  Déjà vu

Uvidim, da ne bo nič in spoznam, da bo potrebno zaspati. Kako naj zdaj to izvedem? Še eno pivo bo mogoče rešitev. Spanec pride presenetljivo hitro, očitno je jeza pomagala. Ne vem koliko časa sem že spal, ko začutim na sebi njene roke. Umaknem jih. Prvič z lahkoto, drugič gre že težje. Naslednjič se obrnem k njej: “Kaj je bilo pa tisto prej?” Gladko ignorira. “Hočeš, da grem spat drugam?” me izziva, ker pozna odgovor. “Ne,” odvrnem. “Lahko grem …”
Obrnem se k njej, da bi ji nekaj zabrusil in se v istem trenutku ne morem več zadržati. Potegnem jo nase in vse je pozabljeno.

Imam jo na sebi, z roko ji grem pod majico in jo božam po hrbtu. Ta njena koža – ko mi vsaj ne bi tako dišala. Postaja čedalje bolj vroče. Odpenjam ji pas vendar se brani. Vseeno mi je, vem, da si v takšnih situacijah ne bo upala. Niti je ne prepričujem, izkoristim situacijo kolikor se pač da. Bi ji ga pa z veseljem porinil noter, sploh ker vem kako mokra in voljna ga vedno pričaka. Dogaja nama na polno, ko me prime za kurca, pogleda v oči in zašepeta: “Daj me.” “Kaj pa kondom?” vprašam. “Obljubi, da boš pazil.” Ne pustim se prositi, enkrat jo hočem brez. Hitro se slečeva in že se usede nanj, mokra kakor sem predvideval. Drugače je kot običajno, bolj čutno. Morava počasi, da kdo ne sliši, svoje pa doda še adrenalin.

Popolnoma se prepustim. Raziskujem vsak njen del, preprosto uživam v njej. Božansko pičko ima, sem že omenil? Večkrat jo vmes pritisnem nase in ustavim, da mi ne pride prehitro. Ne vem koliko časa že traja. Občutek za čas je popolnoma izginil. Čutim, da se ne bom mogel več dolgo zadrževati. Potegnem ga ven in si ga drkam, tako da ob enem z roko drgnem po njeni pički. Ko mi pride, se vrže name in zagrize v ramo. Mogoče ji je celo prišlo. Pravi, da mi tega itak ne bo nikoli povedala. Malo se pomiriva. “Me ljubiš?” vpraša. “Ne,” odvrnem. Nič ne reče. Komu lažem, njej ali sebi? Vseeno pa težko čakam dan, ko bom rekel ne in hkrati to tudi mislil.

MORAŠ PREBRATI  Cerkveno stopnišče

Mack

Rating: 4.2. From 15 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

3 Comments

  • Mack says:

    @strawberry: S tem misliš na vprašanje, če jo ljubim?

    No votes yet.
    Please wait...
  • MoodyBlues says:

    Všeč. Ker je korektno zapisana, ker je zapletena, čutna, malo drugačna. Ah ja…;)

    No votes yet.
    Please wait...
  • strawberry says:

    Zakaj pa se ne reče ja?

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *