Uživala je, ko se je sprehajala ponoči. Oblečena v trenčkot, kateri je skrival, da je gola. Samo perilo, črno obrobljeno s čipko je imela spodaj. Uživala je, ko ji je nočni veter lizal kožo, ko so bradavičke izstopile, otrdele, v nočnem hladu. Rada je imela ta naval adrenalina, ko se je tako oblečena spuščala po stopnicah metroa, ko se je trenčkot v hodu razpiral, ko je občutila veter, hlad na bedrih. Uživala se je sprehajati po temnih ulicah mesta, ni se upala po ”tistih” delih mesta, sprehajala se je po soseščini, tam kjer je poznala vse sence.
Bila je to njena siva stran, ne temna, sanjala je, ko se je sprehajala. Sanjala, da je nekdo opazil, da je gola, sanjala, da se trenčkot odpre, ko vstopa v avtobus ali metro, da vsi vidijo njeno lepo telo.
Da adrenalin dvigne pritisk v telesu, da…. Sanjala je, da jo neznanec reši, pokrije njeno razgaljeno telo s svojim plaščem, da….
Sanjala je, da ji v temni ulici sledi zvok moških korakov. Korakov, ki so vedno bližje, da beži in se spotakne v temni ulici. Da trenčkot pade in ostane gola, v perilu, da jo NN ujame. Sanjala je…..
Delala je v banki, to je bila njena četrta zaposlitev. Do sedaj je delala kot pomočnica v advokatski firmi, kot tajnica v dveh drugih. Vedno je morala biti oblečena seksipilno, uživala je v tem. Mama jo je naučila, da vseeno zgleda kot dama, ne kot frfica. Bila je študirana, bila je med najboljšimi v letniku. Lahko se je pogovarjala z vsakim, o čemer koli. Dosti ji je bilo, da je ikona v firmi. Da ne uporabljajo njenega znanja, dosti ji je bilo, da je magnet za mešanje glav, ko se podpisujejo pogodbe.
Vedno je bila dama, urejena, mamljiva a vseeno je iz nje vela distanca, ni jih puščala k sebi. Gledale so jo stranke, partnerji. Niso bili vulgarni ali nesramni, a naveličala se je, da v očeh vidi skrite želje, nihče pa ne napravi koraka, nihče ne prestopi praga.
Imela jih je nekaj, ni bila neizkušena. A vedno je morala ona storiti prvi korak, se spustiti na neki drug nivo. Naveličala se je.
Zapustila je vse in pobegnila v mesto, zaposlila se je kot uradnica v banki. Skrila v povprečju, čakala, da jo prebudijo.
Ni mogla skriti, da je dama. Niso je sprejeli, to ni bila distanca do novinca, še šef jo je vikal, čeprav je bil z ostalimi na ti. Dojeli so, da je iz neke druge sredine, da ni kot oni.
Danes je šla daleč, vstopila je v metro, adrenalin ji je skakal, nabijal srce. Spuščala se je po stopnicah, trenčkot se je zataknil za ograjo in odprl del pod pasom. Videla je začuden sijaj v očeh starejšega moškega, ki se je dvigal na drugi strani. Videla je začudenje v očeh, ko je črna čipka zasijala izpod oker trenčka. Samo za trenutek, a bilo je dovolj, da jo preplavi val toplote, strese kot elektrika, dovolj, da se navlaži, da bradavičke otrdijo.
Refleks roke je ujel konce lahkega plašča in takoj skril razkrito.
Še večji adrenalin je prevzel telo, ko je nogo dvignila na stopnico metroja. Gola noga je razprla konce trenčka, skoraj do čipke. Ni se upala usesti, čeprav je bil vagon polprazen. Stala je malo razširjenih nog zaradi ravnotežja, z rokami se je držala za prečko. Trenčkot se je vil okoli beder, odpiral v nagibih krivin. Čutila je kako se topel zrak vzpenja do čipke, kako boža njene nabrekle ustnice. Videla je moškega kako jo gleda, kri je vrela v njej. Pobegnila je na naslednji postaji, skrila se je izza stebra. Ni ji sledil. Videla je kako zmiguje z glavo v čudenje, ko je metro odhajal.
Povzpela se je na ulico, spoznala je, da je dva bloka od doma. Da je izven varne cone. Ustrašila se je, ko sta se je dva mladeniča dotaknila, ko sta šla mimo. Nič, strah je prešel v nežno toploto.
Naj se vrne v metro? Ne, saj ni daleč, odločila se je, da se vrne peš.
Danes je obula petke, visoke. Ni mogla hitro hoditi, a vseeno je bil korak siguren. Znala je hoditi v visokih petkah, celo tekla je lahko, a danes so bile res visoke. Odzvanjal je hod petk v noči, z vsakim korakom se je telo napenjalo v navalu adrenalina. Ob pločniku se zaustavi vozilo, Taxi:” Gospodična naj vas peljem?” Trznila je v zvoku vprašanja in se ustavila: ” Ni treba, hvala, tu sem blizu.” ” Nevarno se je sprehajati v noči po tem delu mesta, naj vas vseeno zapeljem!” ” Ne ne hvala, tukaj za vogalom sem doma.”’ ga je odslovila. Vozilo nadaljuje, v njej pa se poraja vprašanje: Morda bi vseeno morala s taxijem?”
Prišla je do parka. Meji z njenim stanovanjem na drugi strani. A ponoči po parku, res je pot osvetljena. Nadaljevala je, a se je vrnila do železnih vrat na vhodu parka. Za trenutek zastala, nato pa sigurnim korakom vstopila. Samo preko in doma sem, pospešila je korak a ne za dolgo. Petke so se zatikale, lovila se je po kamenčkih na poti. Upočasnila je in s sigurnejšim korakom nadaljevala.
V daljavi je videla skupino, ki se greje ob sodu z ognjem. Adrenalin pomešan s strahom ji je prešel čez telo, kot hladen piš, a ob enem ji je dvignil temperaturo. Zastala je, zategnila pas plašča, odpela dva spodnja gumba v razkoraku, da bo lahko tekla. V odpiranju sproščenega razkoraka, je začutila kako hladna je noč. Hlad ji je pričel do čipke, prešel preko vlage, ohladil vroče natopljene hlačke, vzburilo jo je, notranjost je začela tleti v želji. Želela se je dotakniti čipke, se pobožati po razgretih ustnicah, a se zaradi bližine skupine ni upala. Pospešila je korak, prišla do skupine 5-6 moških, ki so se greli ob ognju. Kakih 3-4 metre od poti. Brezdomci. Starejši, neobrit, razmršenih las je metal veje na ogenj. Videla je kako se srajca zateguje v napenjanju rok, ko je lomil veje. Dvignil je glavo, videla je kako se nosnice širijo, kot pri samcu, ki vonja samico, ki se goni. Vrtel je glavo, iskal od kod prihaja vonj. Videla je, kako je stresel z glavo, kot da ne verjame, da vonja že pozabljeni vonj.
Bila je že mimo njih, zadihala je lažje, pospešila v navalu adrenalina, pička se ji je vlažila, želela je dotik.
”Gospodična! Gospodična!” Vidi kako prihaja najmlajši. S hitrim korakom se ji približuje. Ujame jo, prime za rob trenčka, za pas. ” Gospodična imate kakšno cigareto?”. V tem trenutku pas plašča ostane v rokah brezdomca, v prijemu roke se trenčkot razpre. Zastala je široko odprtih oči. Glas prošnje brezdomca je visel v zraku, medtem, ko se je trenčkot odpiral. Oprl se je pogled na belo kožo, na majhen nedrček obrobljen s čipko, kateri je komaj podpiral polne prsi. Pogled na hlačke natopljene s sokovi vrele želje, obrobljene s čipko. Vonj vzavrele ženske je razpiral nosnice. Kriknila je v noč, krik straha in želje.
Glave okoli ognja so se obrnile v smer krika. Videla je, da se izrazi lic menjajo, videla je kako iz podzavesti na lica prihajajo pozabljeni občutki. Videla kako oči žarijo v temi, kako iz ljudi nastajajo zveri.
Strgala se je iz prijema, trenčkot je padel kot zavesa. Ostala je napol gola v petkah in perilu. Stekla je kolikor je mogla. Ni iskala pomoči, samo tekla je. Zavila je s poti, stekla po travi, po bližnjici.
Napaka!!
Petka se je pogreznila v mehko travo, čevelj se je sezul, opotekla se je, padla. Obležala je za trenutek omamljena, dvignila se je na kolena. Začutila je grobe roke kako jo grabijo za boke, slišala kako se trga blago. Čipka je raztrgana obvisela na bedru, hlad noči je prešel preko vročih ustnic pohote. Začutila je hlad na vrelih ustnicah, začutila kako se odpira v položaju samice- ”kučke”. Adrenalin, strah, želja, strah, mešali so se občutki v tisočinki sekunde. Brez zvoka, brez besed, tišina noči.
Grobe roke so zgrabile prsi, nedrček se je strgal, naramnice so se ji vsekale v ramena. Začutila je glavico samca kako vstopa v njeno notranjost. Gladko, brez odpora, stresla se je v navalu želje, da jo prebije. Skozi možgane je šinila puščica pameti, izvila, iztrgala se je, našla je moč, odrinila roke, z nogo udarila v telo za seboj. Petka je udarila v mehko in se sezula. Dvignila se je, stekla. Videla kovinska vrata, rešitev, dom …
Telo se je zaletelo v njo, padla je ponovno. Udarila z glavo ob kamen in kriknila. Kriknila s krikom ranjene živali. Ležale je na hrbtu, omamljena skozi trepalnice opazovala. Videla je silhuete okoli nje. Na hrbtu, odprta pogledom, trepetajočega telesa, odprta, vlažna.
Roke so jo dvignile, mlahavo, napol nezavestno telo je obviselo kot cunja. Sence so se jasnile, videla je kako so se ustavile, odmaknile, kako se na lica vrača človeški izraz, kako strah prihaja na oči.
”Živa je?” ” Ne vem!! Ne reagira!”
Roke jo spustijo, telo udari v s peskom posuto pot. Ostane sama. Leži na belem pesku v svetlobi svetilk parka, gola, vlažna, razočarana, razbremenjena strahu.
Močne grobe roke jo dvignejo, oblačijo trenčkot, pokrivajo golo vrelo, nepotešeno telo. Roke jo dvignejo, nosijo, v nosnice veter nosi blag vonj kolonjske. Tema.
Prebudila se je v zvoku zapiranja vrat. Odprla oči. Vonj blage kolonjske je lebdel v sobi. Sama je v veliki postelji. Na stolu ob postelji je položena ženska obleka. Njena številka.
Telefon zvoni. Dvignila je slušalko. Prijeten moški glas vpraša ali je v redu?. ”Ja kako naj se vam oddolžim, zahvalim.” ”No, večerja po mojem izboru ko se vrnem.” Globok prijeten glas v smehu.
”Vrnete?” ” Da, moral sem na pot, vračam se za 3-4 tedne. Ko boste odšli samo zaprite vrata, sama se zaklenejo.” in prekine zvezo.
Oblekla se je in odšla. Trznila je ob zvoku zapiranja vrat, v šklepetu ključavnice v zaklepanju. Kot da je izza vrat ostalo nekaj, kot da je vstopila v nek drug svet.
Sanjala je ponoči, to noč, sanjala in se prebujala mokra v želji. Doživljala je noč, budila se z občutkom glavice v njeni vreli notranjosti. Budila z občutkom grobih rok na bokih, ki jo dvigajo, z vonjem blage kolonjske v nosnicah.
Delala je v banki. Moška silhueta se je zaustavila in se usedla pred njo. Do nje je prišel, napolnil nosnice, blag vonj kolonjske. Dvignila je pogled, videla močne roke, lice moškega – starejšega, srednjih let, videla žareče oči ki se smejejo.
”Želite?” vpraša medtem ko ji po memoriji letijo informacije videnega v komparaciji nečesa znanega.
”Večerjo v dvoje , v kolikor še velja?”
Začudena, odprtih oči sledi gibu roke, ki prime njeno dlan in jo poljubi ob priklonu.
”Da” ” Ob osmih pridem po vas!” Samo pokimala je, telo je gorelo. Nikoli do sedaj; stas, izgled, pojava, niso tako vplivali na njo.
Komaj je dočakal konec delovnega časa. Tekla je v stanovanje. Metala obleke iz omare, izbirala, slačila, oblačila. Odločila se neodločno: črno krilo in zlato lahko srajčko z globokim izrezom. Pogledala se je v ogledalo, skozi misli ji je šinila rahla sled vprašanja. Kako ve kje stanujem, nisem mu povedala?
Zvonec.
Odpre vrata. Visok moški, močnih rok, vonj blage kolonjske, v rokah drži paket. Vzame ga, paket se odpre v menjavi rok. V rokah drži nov trenčko.
Močne roke jo ujamejo za pas, dvignejo in vnesejo v stanovanje. Sliši zapiranje vrat. Roke je nosijo v sobo, močne roke jo položijo na posteljo. brez besed, brez zvoka. Refleksno njene roke odpenjajo zlato srajčko, sede na postelji, sleče krilo, ostane v perilu.
Črna čipka na belem telesu, ognjeni spuščeni lasje, vonj ženske širijo nosnice moškemu, ki si slači srajco, spušča hlače.
NN, ne ve mu imena, samo pozna barvo njegovega glasu in vonj blage kolonjske. Želi ga, želi občutiti grobe roke na sebi. Čipka vpija navale vlage ki prihaja v poplavi adrenalina in želje katera trese njeno telo. Roke jo dvignejo, obrnejo spustijo v položaj psice. Preko oči ji letijo slike, ognja, vonj trave, bela pot posuta s kamenčki, telo se odpira v želji, vlaži, trepeta v pričakovanju.
Sliši kako se trga blago, hlad odprtega okna preleti vrele ustnice. Grobe roke grabijo prsi, trgajo nedrček, osvobajajo. Začuti glavico kako vstopa, vzdih izpolnjenja se spreminja v krik. Močne roke jo primejo za boke, glavica se za trenutek ustavi v položaju poljuba, preizkuša, razpira vrele ustnice. V eni kretnji telesa udarijo, se srečajo. Udar, spoj, čuti kako glavica naleti na stene njene vrele notranjosti, sla ji prevzema telo. Čuti udarec krogel po ustnicah, pljuča ji napolni krik končne izpolnitve skrite želje. Z vsakim udarcem kugel po ustnicah, se krik jača, v neprekinjeni seriji kontaktov, se krik spremeni v neprekinjen zvok kateri se širi skozi okno v noč.
V nekem trenutku utihne. Za trenutek nastopi tišina, zvoki ugasnejo, ostane samo tišina noči.
Za trenutek. V valu vrhunca se telesa zaustavijo, grobe roke stisnejo prsi, zategnejo prožno telo, ognjeni lasje letijo na vse strani. V pričakovanju ekstaze, trdi ud z divjim gibom napolnjen do roba eksplozije, vbode, vstopa v vrelo grotlo, širi stene, razpira kosti, prebija. Ruši meje.
V končnem spoju roke stiskajo prsi, telesa se spojijo v eno, eksplodirajo v poplavi čustev. Kriki exstaze napolnijo noč, telesi se jima tresejo. Spojena v klobčič obmirujeta na belini postelje.
Ognjeni lasje, v tišini noči, v izpolnjeni želji prekrijejo vroči telesi.
By Timeonmayhand
