Kaj delaš z njo, ko veš, da te čakam tu, v sobi, ki jo tako dobro poznaš? Norim od želje po tebi, ti pa si z njo, z brezsrčnim bitjem. Ti ga potegne tako kot jaz? Se mu posveti od korena do tiste lepe glavice in nazaj, ga tudi ona pofafa tako, da izgubiš občutek za prostor in čas, tako, da ji nekontrolirano zarivaš prste v lase in v zanosu eksplozije vlečeš nase? Ne verjamem. Res, ne verjamem, ne predstavljam si je s tabo, ne pašeta skupaj. Ne tako kot ti in jaz, ne tako kot moje ustnice na tvojega tiča. Se spomniš, kako sem se mu posvetila včeraj? Dober je bil, dišal je sveže, po milu. Tako rada ga imam … skoraj bolj kot tebe. Smešno, ne, tvoj tič mi pomeni več kot ti?Zaprem oči in se spomnim včerajšnjega dne … spomnim se vsega, od minute, ko si vstopil skozi vrata, me pritisnil ob steno, brez pozdrava zalizal in pustil, da sem šla na kolena, pred zadrgo tvojih kavbojk, ki so bile napete že isti trenutek, ko sem se te dotaknila … ah, kaj, trd si bil že, ko si šel od doma, ko si bežno poljubil njo, revo nevedno, in ti je ob misli na mojo vročo pičko kri iz glave že med poslavljanjem butala v spodnji del. Je tako?Odprla sem ti zadrgo in s tistim mojim “komaj čakam” pogledom, potegnila boksarce dol, mudilo se mi je videti, okusiti, zlizati, goltati tvojega, mojega, najinega kurca. Kar na hodniku sem te sesula, še sezuti se nisi utegnil, že sem ga imela v ustih, packa nimfomanska. Ne pomnim, da bi ga kdaj tako hitro in hkrati tako temeljito pofafala, stokal si, ko si se upiral ob steno in me v ogledalu hodnika gledal, kako si ga zabijam v grlo. Tako okusnega! Vedela sem, kaj ti paše. Za hip sem ošinila najino podobo v ogledalu. Ljubimca, ujeta v trenutek spontanosti in želje, ki ne more počakati mirnega objema in nežnega poljuba. Stokal si, naj ne neham, jaz pa sem te ubogala. Divje si me vlekel za lase. Vedela sem, da uživaš tako kot že dolgo nisi. Tako, kot lahko le z mano. Prišlo ti je v moja usta, nisem se odmaknila, vse sem hotela okusiti, vse. Rada imam okus tvojega soka, na ustnicah mi ostane še dolgo, tudi potem, ko te že zdavnaj ni več.Ja, včeraj sem te uničila že, ko si prišel. In ti. Ti si danes z njo. Ali topel domek in skuhana večerja res zmagata v bitki z mojo pičko, ki je za tebe vedno mokra in nikdar nima glavobola? Ne bi bil raje tu in mi ga zarinil do praga bolečine, tako kot včeraj, ko sva končala prav v tej spalnici, na tej postelji, kjer sedaj ležim in se božam z oslinjenim prstom? Se spomniš? Iz hodnika si me odpeljal naravnost sem, na to posteljo, me potisnil nanjo, molče zaukazal, naj sedem na rob, nato pa me nežno potisnil nazaj in segel v predal. Dolgo sva že ljubimca, veš, kje skrivam drobne skrivnosti. Našel si jo, svileno ruto, in mi jo zavezal okoli oči, roki pa z lisicami pripel za posteljno stranico.
Oceni prispevek
Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂
Povprečna ocena 4.8 / 5. Število glasov: 5
Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!
Related posts
7 Comments
Comments are closed.
Zadnje objave
Poslušaj med branjem…
Kategorije zgobic
Objavi svojo sliko
Z oddajo slike se strinjate s splošnimi pogoji.
Zelo dobro!
Biti ljubica je jeba. Preverjeno. Ravno zaradi takih vprašanj. Sam kaj k je ponavadi vredno. Vsaj pri meni.
Upam, da napišeš še kaj 😉
Super. Me prav zanima kako se ta zgodba nadaljuje.
vsega pač ne moreš imeti, dobrega moža in mladega ljubimca, ki bi te razvajal na jahti? treba je izbrati, včasih nam pomaga narava in trenutek!
Ana….pomembna je organizacija 😉
Res lepo napisano, z občutkom in osebno noto. Tudi jaz upam , da ni tvoj zadnji prispevek!!!
samo ženska, ki ve in razume, lahko napiše kaj tako grenko-sladkega. nobena si ne želi biti ljubica, pa včasih smo. paše, ko se vrača, boli, ko odhaja. ego je hkrati povzdignjen in pohojen. odlično napisano, uživala sem v zgodbi, čeprav še predobro vem, o čem pišeš. četudi je tega že lep čas … 🙁
piši še, všečkam! 🙂