Miška iz Šiške

Nekje v Šiški je lična mala cvetličarna, kjer kakopak prodajajo vse vrste cvetja. Najbolj simpatična pa je tista rožica za pultom, ki me tako prijazno pozdravi vedno, ko zvonček nad vrati cingljajoče naznani moj vstop. Čeprav dobro ve, da bele gladiole kupim za na pokopališče, me vseeno vedno pozdravi s prešernim nasmehom in glasnim vzklikom, »kaj bo dobrega?« Prav tako dobro ve, da so rdeče vrtnice namenjene moji ženi, pa si vseeno kdaj pa kdaj privošči pomenljiv pomežik, ko z rožami v rokah zapuščam trgovino. Pridna in prijazna, kakor mala miška, sem si vedno mislil, a takšna pač mora biti, če želi prodati svoje cvetlice. Nikoli mi ni prišlo na misel, da se samo meni tako široko nasmeji, in nikoli nisem niti za trenutek pomislil, da nagajiv pomežik tudi zanjo ni zgolj običajen pozdrav. Nenazadnje sem po rože pogosto prišel skupaj z ženo, nobena skrivnost ni bila, da sem srečno poročen. Tudi sam nisem nikoli fantaziral o njej, nikoli nisem razmišljal o tem, da bi prevaral svojo ženo. Pa je usoda le hotela, da sem spoznal svojo zmoto.

Bilo je nekega deževnega poznopoletnega popoldneva, dan pred obletnico tastove smrti, na katero sem seveda povsem pozabil. Žena mi je že dan prej naročila, naj priskrbim rože še preden se vrne iz službe, da ne bova oba po nepotrebnem izgubljala dragocenega časa. Na ta opravek sem se spomnil takoj, ko so njeni ključi zažvenketali pred vhodnimi vrati, kar je bilo vsaj nekaj ur prepozno. Da bi nadoknadil zamujeno in se odkupil za svojo pozabljivost sem se v trenutku uredil in zakorakal proti vratom še preden jih je žena zaprla za seboj. »Ljubica, takoj greva, samo še v cvetličarno skočim«, sem priznal svojo pozabljivost in odhitel proti cvetličarni. Le nekaj ulic poskakovanja pod strehami in že sem se s puloverjem nad glavo opotekel skozi vrata prodajalne cvetlic. Miška me je že čakala za pultom, tiho se je nasmihala, ko sem si s puloverjem brisal dežne kaplje s svojega obraza. »Pridi, ti posodim brisačo«, je rekla, ko je videla, da je moj pulover že čisto premočen. Preživel bi tudi brez brisače, a sem ji vseeno sledil v natrpano sobico za prodajnim prostorom cvetličarne.

MORAŠ PREBRATI  Casa del Papa

V trenutku, ko sem vstopil in opazil, kako mi Miška med brskanjem po omarici zapeljivo nastavlja svojo ritko, sem se šele zavedel, da mi ves ta čas ni ponujala samo rožic. V hipu mi je bilo jasno, čemu nasmeški in mežiki. Vedela je, kaj imam v mislih, saj se je obrnila prav takrat, ko je bil moj pogled zaradi osuplosti in nenadne vzburjenosti nepremično prikovan na njeno privlačno rit. »Ti je všeč?«, je drzno vprašala, ko še kar nisem mogel odlepiti oči od njenega telesa. Nisem ji mogel odgovoriti, a mislim da sva oba že v tistem trenutku vedela, da je moje zvestobe ženi konec. Bil je le trenutek, povsem nepričakovan in nenavaden, ki je v meni zbudil neustavljivo pohoto. Približala se mi je in razbrala iz mojih oči, da želim videti več. Nemo sem občudoval njeno postavo, ki je med svojimi prejšnjimi obiski nikoli nisem zares opazil. Pod delovnimi oblačili se je skrivala prava lepotica, sedaj le še centimetre oddaljena od mojega obraza. Strastno sva se poljubila, tako kot v filmih! Pozabil sem na ženo, pozabil sem na rože in na vse drugo, pred očmi sem imel le njen obraz, ko se je kri v vse hitrejšem ritmu pretakala proti mojemu tiču.

Vedel sem, kam vodi ta igra, ne glede na to, kako hitro se je vse odvijalo. Le za trenutek sem še pomislil na ženo, hkrati sem se vprašal, ali je tudi Miška poročena. A za to ni bilo časa. Prevzel sem glavno vlogo – prste sem kar pod majico porinil navzgor po njenem telesu, da je zastokala od presenečenja in pohotnega pričakovanja! Njene joškice niso bile največje, kar sem jih držal v rokah, a bile so napete in pripravljene, ko sem odpel njen nedrček in ga skupaj z majico slekel z nje. Tudi moja majica je že bila na tleh, ko sem Miško dvignil na skladovnico žakljev rodovitne prsti. Tak položaj je bil kot nalašč za to, kar je sledilo. Hlače sem brez težav slekel z nje, tako hitro, da nisem niti opazil, ali sem njene hlačke že potegnil zraven, ali pa jih niti ni nosila! Ona je medtem zrahljala pas mojih hlač in v roke prijela že povsem trdega kurca, a ni še prišel čas za to. Hotel sem ji pokazati, da ni samo ona mislila name!
Sklonil sem se do njene pičke, ki je bila že pripravljena na moj jeziček. Bila je pobrita, mehka in voljna, kar čakala je name. Začel sem z jezikom, v ritmu njenih vse glasnejših vzklikov pa so se pridružili še prsti. Najprej sredinec, nato še kazalec sta v kombinaciji z jezikom poskrbela za to, da je iz pičke že kar teklo v pričakovanju mojega kurca, ki je stal trd in pripravljen zanjo. Miška me je zgrabila pod roko in potegnila k sebi, tako tesno, da je moj tič kar sam našel pot v njeno voljno pizdo! Ta prvi trenutek je bil skorajda olajšanje za oba, ona pa je z mešanico veselja in užitka na obrazu stiskala moje telo tako močno k sebi, da sem bil že do korena v njej. Objela me je z rokami in z nogami, ko sem začel sunkovito porivati, tako, kot se mi je zdelo primerno v najini nepričakovani situaciji. Čutil sem, da mi bo takoj prišlo, če bova nadaljevala v takšnem ritmu, a ona ni popuščala! Nabijal sem hitro in močno. Zdelo se mi je, da ji tako paše. In gotovo ji je, saj je že skoraj kričala od užitka, ko sem delo svojega kurca dopolnil z rokami, ki so stiskale njene čvrste joške. Bil je seks prvinske pohote, kateremu sva se oba povsem predala! Pojma nimam, koliko časa je trajalo. Vztrajal sem kolikor sem le mogel, komaj pravočasno izvlekel tiča in jo pošprical vse do vratu, medtem ko je ona še vedno ležala napeta v stanju orgazma.

MORAŠ PREBRATI  Končno svobodna!

Kar nekaj časa sva ostala, jaz stoje s tičem v roki, ona leže na vrečah prsti, prekrita z mojo spermo, oba tresoča se od užitka. Ko sva le prišla k sebi je uporabila brisačo, sprva namenjeno mojemu obrazu. Meni so se začele iz glave umikati pohotne misli, svoje mesto pa so spet zasedli spomini na ženo in rože. Med seksom sva povsem pozabila na čas in okolico, šele zdaj sem se zavedel, da se moram hitro vrniti k ženi, če ni že prepozno. Oblekel sem se, vzel šopek rož in brez plačila odšel, medtem ko je Miška z nasmehom na obrazu in še vedno napol gola gledala za menoj.

Žena ni bila preveč sumničava, a cvetličarne od takrat še nisem ponovno obiskal. Še vedno mi dogodki tistega usodnega dne niso šli iz glave, predvsem pa ne Miška iz Šiške, o kateri pravzaprav nisem vedel ničesar. Z zaskrbljenostjo in hkrati navdušenjem pričakujem naslednji obisk, trdno odločen, da bom po rože skočil sam, ko bo žena v službi.

Rating: 4.2. From 9 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

2 Comments

  • mojster says:

    Tale zgodbica mi vedno znova prižge domišljijo, da sem čisto trd spodaj. Kaj bi dal, da bi tudi mene ena cvetličarka tako sprejela …..

    No votes yet.
    Please wait...
  • Mojster Jaka says:

    Uf, če je tole res (ker nisem prepričan v kateri kategoriji je ta zgodbica), bi rad vedel v kateri cvetličarni se je tole zgodilo 😉 Je pa res, da si že sam napisal, da si bil edini, ki se mu je tale bejba tako lepo smejala. Res noro!

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *