Kanček kože 

Najine noge so se križale podobno kot misli. Neuk človek bi mislil, da sva čisto skregana, gledala sva se čudno, govorila nisva. V vsem tem času se ni zgodilo nič. Čutila sva svet, a nihče ni vedel, da vidiva, kako se najine besede ovijajo druga okoli druge. Bila sva si vedno bližje in seks je s časom postajal neverjeten. Prihajalo ji je. Občudoval sem jo, ko si je z zobmi pregrizla ustnice in je oči božjastno obračala. Pil sem mimiko njenih rok. Gibe, ki so mi potovali čez hrbet, trebuh in koren nabreklega. Vsake toliko časa sem ga rad dal ven iz tvoje topline in mehkobe, rad sem ga prislonil na tvoje spodnje ustne in čakal, da mi rečeš, da hočeš še, da si želiš fuka, več mene. Tako sem hkrati še umirjal ritem, predobro je bilo, da bi že končala. Čakal sem, da ti bo premalo naju in telesnosti, ki se je zdela prav magična. So tisti trenutki, ko je seks z ljubeznijo res neznansko več, saj je vsak njen dih pomembnejši kot ti sam. Saj vsak njen pogled zmrazi. So trenutki, ko ti ženska zleze za oči, v misli in zamami vse čute. Dotik, vonj, vid in sanje postanejo eno. Ko si v njej, v svoji ljubi, je kar težko dojeti, le naslanjaš se z ustnicami na njene sladke lase in ji poljubljaš rožnato lice. Težko si je predstavljati čute, ki se v trenutkih naslade predimenzionirajo čez prostor. Težko jih je namisliti, če ni ob tebi kančka kože in nemirnih dihov, če je pod rokami le hladna miza in kup nepopisanih listov, no … prazen wordov dokument.

Lep pozdrav.

Pušlc