Esenca ljubezni

Utrinki tvoje podobe me zdramijo. Sanjam obrise. Obline, ki se zlivajo s plesočimi sencami. Tistimi magičnimi, ki jih ustvarja tvoja najljubša sveča. Sanjam tvoj vonj in izriše se mi tvoj nasmeh.

***

Konice prstov potujejo po tvoji koži. Tvoj pot postane moj. Tvoja roka me boža tam, kjer me lahko samo ti. Nabrekle bradavičke me kličejo k sebi, vate. Vzamem si čas.

Gledam tvoj obraz in prisluhnem tvoji sapi, čutim jo v sebi. Mokra je kot ti, ko te držim med prsti.

Vzamem te zase.

Nabodem nase.

Izdihneš in se spomniš mojega imena. Iz tvojih ust je kot mana. Hočeš še in dam ti vse, do konca.

Čutim nohtke, kako me bodejo v hrbet. Čutim tvojo gladko notranjost. Slišim vsak premik, kako ti vzame sapo. Napolnim te s svojo.

Kličeš me vedno znova, vse do vrhunca, ko ti telo zadrhti in zavije oči – nekam v omamo. Sprosti se vsaka mišica in oblije me tvoja ekstaza.

Vzamem te zase. Še enkrat, še dvakrat; vzamem od spredaj, od zadaj, od strani in v poltemi. Nihče naju ne vidi, ko zalijem ti prsi in trebuh, nihče naju ne sliši, ko šepetam ti na uho. In bolje je tako.

Rating: 4.4. From 29 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

1 Comment

  • grozni says:

    Blaženi trenutki izolirane dvojine…

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *