Bratje

Če bi me vprašali, česa se spomnim iz najzgodnejšega otroštva, je to fantovsko telo, pravzaprav še deško, stisnjeno ob moje, najinega enakomernega dihanja. In vonjev – različnih vonjev nedoraslih moških teles, ki so mi bili tako domači kot moji prsti med nogami preden sem zaspala in barva, s katero je opečnat lonec pred oknom žarel v soncu vsako jutro, ko sem se zbudila.
Nikoli v življenju nisem spala sama, dvomim, da bi sploh znala, telo ob mojem je bilo nekaj najbolj naravnega, če že ne del mene. Z bratom dvojčkom sva si delila posteljo od rojstva, pozneje, ko sva dobila vsak svojo, a so naju nerazdružljiva še vedno obdržali v isti sobi, sva se takoj, ko se je luč ugasnila, spet znašla v eni. Včasih ga je bilo strah teme, drugič sem se hotela vsaj dotikati njegovega novega letala, ki ga ni hotel spustiti iz rok. Pozneje, ko so starši zahtevali, da spiva vsak v svoji postelji, sva se sredi noči pretihotapila drug k drugemu in brez besed v svitu zopet nazaj. Imela sva notranjo uro in brezkompromisno željo po spanju v dvoje. Njegove roke, od zadaj ovite okrog mojega pasu, pod spalno srajco, sapa na vratu in rahlo preznojeno deško telo vsako noč. Včasih so bili njegovi prsti tam, od koder sem lulala čepe, medtem, ko je on važno stal poleg mene in s svojim pripomočkom scal kak meter dlje, njegovi prsti so bili nekaj samoumevnega, saj sem se ga tudi sama dotikala kot sebe.
Da on le ni jaz, in da se v bratovem telesu nahaja neka meni nerazumljiva skrivnost, sem spoznala šele preko starejšega brata. V času, ko sva bila midva še otroka, je on odraščal, prenehal je hoditi na naše in sosednje dvorišče, kjer imela hišo na drevesu, na najina vprašanja je odgovarjal s prezirljivim nasmeškom. Pogosto se je zaklepal v kopalnico, a kadar staršev ni bilo doma, je postal bolj brezskrben in tako sem skozi priprta vrata ujela pogled na njegov napeti hrbet, ki se je krivil nad školjko. Z roko je držal svojo pripravo za scanje in jo drgnil gor in dol. Kako nenavadno! Spomnila sem se svojih prstov okrog priprave mlajšega brata, kadar je ponoči postala podobna ročaju. Vedela sem iz izkušnje, da ga moja roka tolaži, vendar nisem imela pojma, da je lahko ročaj povezan z nečim tako prijetnim kot je opravljanje velike potrebe – starejši brat je imel na obrazu namreč podoben izraz kot takrat, ko je sedel na školjki.
Gledala sem ga in ponoči stiskala ročaj mlajšega brata. Ta je očitno sicer služil nečemu podobnemu, vendar bratov obraz ni govoril, da stvar doživlja tako intenzivno. Ugotovila sem, da ne vem, kako se stvari streže in začela hoditi za starejšim bratom kot senca, da bi izvedela več. Tako ni trajalo dolgo, preden je ugotovil, da ga opazujem. Namesto, da bi me spodil, me je ignoriral in sčasoma sem se s hodnika preselila kar v kopalnico, medtem ko se je drgnil, pozneje je on prišel k meni, ko sem se kopala, »da me obriše« in pred mano »drkal« v banjo. To mi je bilo všeč, čutila sem, da me posveča v svojo skrivnost, njegovo zarotništvo je pomenilo, da sem spet del njegovega sveta. Včasih sem se morala usesti na pralni stroj, ki ga je pogrnil z brisačo, da me ne bi zeblo, in razširiti noge. To ni bilo težko, čeprav mi ni bilo jasno, kaj bi lahko nekdo, ki je imel pripravo, gledal med mojimi nogami, kjer žal ni bilo ničesar. Mogoče ga je ta »nič« vzemiril to te mere, da je postal rdeč v obraz in je nekaj, kar bi bilo običajno lulanje, pa to ni bilo, špricalo po meni. To sva počela le, ko staršev ni bilo doma.
Zgodaj so nam zaupali, da bomo znali poskrbeti drug za drugega, živeli smo na deželi, oče se je vozil v službo v mesto in prihajal domov zvečer, mama je govorila in pela v radio, ki smo ga potem poslušali doma ter pila kavo s prijateljicami na lokalni radijski postaji, sorodnike smo imeli vsaj v petih hišah naokoli. Poleti smo odhajali v počitniške hišice ob obali tri ure vožnje z očetovim fiatom 1300 s posebej za to priložnost spoliranimi odbijači. Tam sem z bratoma in bratranci gradila jezove, moste, trdnjave iz kamnov, ki sem jih komaj še lahko dvignila, plavala v plitvinah, tekla do pomola po sladoled vsakič, ko sem dobila kovanec od odraslih – kar je bilo glede na to, da sem bila med vsem podmladkom edino dekle, kar pogosto. Sladolede sem potem menjala za male skrivnosti, recimo, kam je Tomaž zakopal tisto nevarno in lepo mrtvo rakovico in kje se starejši fantje dobijo opolnoči, ko vsi že spijo, da grejo ribarit. Včasih sem sladoled dajala tudi zato, da so se z mano na ramenih odrinili od tal pod vodo in me vrgli nekaj metrov naprej v morje. Starejši so me včasih »zastonj« držali v naročju na gladini in me zibali kot dojenčka.
Ko sem se splazila za bratom na nočno potepanje, sem videla, da skupaj počnejo tudi to, kar je on doma v kopalnici. Tiho sem se priplazila nazaj v posteljo in objela sebe – to je dvojčka – ter ga pričela drgnit kot sem to videla pri starejših. Res je postal trd, brat se je zbudil in me iz teme gledal z velikimi očmi. Vedela sem več kot on, to je, da se mora stvar zaključiti z brizganjem, vendar se to ni zgodilo, čeprav je postal nemiren in je njegov izraz že začel dobivati tisti odsoten, trpeč pogled. Potem sem ga mučila vsako noč in on se me je oklepal z rokami, ne da bi vedel, kako naj mi pomaga, kako naj pomaga sebi. Zdelo se mi je, kot da mu po koščkih podarjam novo igračo ali užitek nove igre in uživala sem v moči, ki sem jo v teh trenutkih imela nad njim. Vendar mi je včasih vroči in mokri postalo vse preveč utrudljivo, zasopla sem prenehala, čeprav je hotel, da nadaljujem, in nezadovoljna odšla v svojo posteljo. Tam sem nekako pozabila nanj, kot da ne bi bil več del mene.
Čez dan je starejši brat po najinem tihem dogovoru poskrbel, da sem bila lahko v fantovskem zaupnem krogu. Večina me je imela že tako rada: kot deklica in še med najmlajšimi jim nisem predstavljala nobene grožnje, grobost, ki so jo vadili med sabo, so ob meni sprostili in me včasih imeli za igračko. Ko me je starejši brat metal v zrak in pod vodo pritisnil k sebi, sem včasih čutila njegov otrdel ročaj na hrbtu, vedela sem, da bi doma v tem primeru gledal med moje noge in se drgnil, tako pa sem mu poskušala pomagati pod vodo, zdelo se mi je, da to hoče, čeprav me je potem odrinil in tunkal pod vodo.
Nekoč me je brisal eden od očetovih bratrancev, ko sem se odšla do pomola tuširat in vsa pomodrela zaradi vetra pritekla nazaj na že skoraj izpraznjeno plažo, in v njegovem pogledu, ko me je skrbno drgnil in ogreval sem takoj prepoznala tisti posebni pogled mojega starejšega brata. Sklonila sem se in si potegnila mokre kopalke do kolen, videla sem, kako je postal rdeč in vedela sem, da moram prijeti njegov ročaj. Začuden me je rahlo odrinil, a njegov odpor je bil enak odporu starejšega brata, ko me je trgal stran od sebe in mi hkrati puščal, da ga pod vodo drgnem. S stricem sva odšla do naših hiš, kot da se ni nič zgodilo, a zvečer ob ognju sem mu zlezla na kolena in medtem, ko me je mama ogrnila s pledom, sem čutila njegov ročaj pod svojo ritjo in kako mu je neprijetno ter vedela, da bo to najina skrivnost. Skrivnosti sem razumela že od malega, odkar sva se z bratom tihotapila drug drugemu v posteljo. Vse najlepše stvari kot so sladkarije in nočni filmi so bile prepovedane in si jih je bilo treba prigoljufati.
Stric me je nesel v posteljo, brata še ni bilo v sobi, sklonil se je nad mano, mi vzdignil srajčko in nenadoma sem začutila nekaj toplega in vlažnega med nogami. Začudeno sem ugotovila, da me liže in to se mi je zdelo tako smešno, da me je utišala šele njegova roka na ustih. Gomazelo mi je po telesu, naenkrat sem se počutila kot po ruvanju in drgnjenju z bratom dvojčkom, utrujena in zasopla. Nenadoma sem imela pred usti njegov ročaj, rekel je »odpri usta«, odprla sem jih in čutila trde curke njegove zdrizaste tekočine, slane in nekako znane – kot vsi ti moški vonji, ki so me že od nekdaj obdajali. Obljubila sem mu, da nikomur ne bom povedala in ko je odšel, sem tipala svojo mokro razpoko med nogami.
Potem sem vsako noč mučila mlajšega brata in vsak dan starejšega pri podvodni igri, dokler se ni razjezil name in me spodil vsakič, ko sem se mu prilepila kot senca. Zopet sem padla v nemilost, a tokrat nisem bila žalostna, saj sem ugotovila, da imam nekaj, čemur se ti veliki, tako odrasli moški ne morejo upirati in čeprav nisem vedela, kaj natanko je to, mi je bilo všeč. Stric me je poiskal vsak večer, če sva bila le lahko sama, me lizal in drgnil vrh svoje priprave ob mojo razpoko, bilo mi je všeč in ko je odšel, sem bila vedno razburjena – kot tik pred vrhuncem moje najljubše pravljice.
Skrita za skalami sem ponoči gledala fante, kako mečejo trnke v vodo, kadijo cigarete, ki so jih čez dan pokradli staršem in na majhnem ognju pečejo oziroma brez roštilja bolj zažigajo ribe. Starejši brat, ki je vedno začutil moj pogled na sebi, se je obrnil in se zastrmel v temo točno proti meni: »Pridi ven!«. Čutila sem, da je jezen, a me je ščitilo veselje drugih, da sem se jim pridružila. Bratranec me je žgečkal in posadil med svoje noge ob ogenj. Ogrnjena z njegovo deko sva bila kot pod šotorom in čutila sem njegove roke okrog svojega pasu, njegove prste, ki tipajo po moji koži, postala sem nekako vročična, stisnila sem se ob njegovo mednožje in vzela ročaj iz hlač, nenadoma sem vedela, da ga moram obliznit kot je stric lizal mene, seveda ni bilo enako, a nekako se je znašel v mojih ustih. Verjetno so tudi ostali opazili, kaj počneva, ker je naenkrat zavladala tišina. Pogledala sem brata s pogledom mačke, ki so jo zalotili na pultu, ki pa zato še ne misli skočit dol. Videla sem, da je jezen, a si je odpel zadrgo in vzel pripravo v roke. Zopet sem se z ustnicami oprijela vrha bratrančevega ročaja in vmes gledala brata. Drugi bratranec, ki je bil med vsemi najstarejši in me je rad zibal na vodi, se je sedeč na tleh ob ognju stegnil do mene in mi potegnil kratke hlače z bokov. Zdaj sem že vedela, da se ne bom smejala, ko sem začutila njegov jezik med nogami. Čepela sem na kolenih, sklonjena nad prvim bratrancem, gledala brata, medtem ko me je najstarejši bratranec lizal okrog ritne luknje, to mi je bilo všeč, začela sem se tresti, ko je svoj zašiljeni jezik porival v mojo rit.
»Mičo, pejd na stražo,« je ukazal moj brat. »Pa zakaj ravno jaz?« »Spizdi, če ti rečem!« Začutila sem, kako se je negotovo, skoraj sovražno ozračje, ki sva ga povzročila s prvim bratrancem, spremenilo v zarotništvo, v prepovedano sladko igro. Dva, ki poleg mojega brata nista sodelovala, sta izvlekla svoje ročaje, z velikimi očmi strmela v nas tri in se pričela drgnit. V nekem trenutku je bil občutek med nogami, ki se je širil proti trebuhu, presladek in sem spustila ročaj – tudi ni bilo več potrebe, da bi kogarkoli prepričevala. Brat ni bil več jezen, ampak trdno odločen. Odrinil je starejšega bratranca, me prijel za boke in začel z nežnimi sunki porivat svoj ročaj vame. Čeprav je bolelo, je bilo zmagoslavje preveliko, da bi tudi za trenutek pomislila na upiranje. Končno se on ni upiral meni in vsi okrog naju so naju gledali, kot da vejo, kaj počneva, kot da sva na pravi poti.
Prvi bratranec, ki sem mu prej drgnila ročaj, je brizgnil po meni svoj lepljivi curek. Brat je globoko porinil vame, zastokal in se umaknil, da je bolečina prenehala. Starejši bratranec me je nežno prijel, obrnil in položil na deko. Poljubljal me je po vratu, in božal po trebuhu, drugi mi je gladil lase, mlajša dva, ki sta se drgnila, sta prišla bliže, čutila sem njune roke na stegnih, med nogami. Starejši bratranec se je nagnil nadme in s svojim ročajem iskal vhod vame, to je počel počasi, nežno, a vztrajno, zaprla sem oči in čutila vse te roke, ki so me božale, čutila sem se varno pod velikim telesom, ki je pazljivo pritiskalo name, vedela sem, da sem končno na vrhuncu pravljice, da lepše ne bo nikoli. Telesa bratrancev so me pazljivo obračala, se stiskala obme z vseh strani, mi dvigovala roke in noge, se sprehajala po meni z mokrimi jeziki in me prebadala med nogami. Potem sem čutila, kako me nesejo zavito v deko navzgor po skalah in v hišo, kako me neke roke polagajo v posteljo, oklenila sem se brata dvojčka kot vsako noč in v trenutku zaspala.

MORAŠ PREBRATI  Galerija: Movember

midori

Rating: 4.3. From 94 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

20 Comments

  • kr ena says:

    Oj, čisto slučajno mi je prišel pod roke tale blog, ki je bil omenjen nekje drugje in eko, firbec dela svoje …
    Zgodba se bere zelo lepo in ne bom kritizirala, ker to ni moj namen, sama tudi pišem (sem pisala, bi bilo bolje rečeno) in pisanje me je sproščalo, včasih do te mere, da sem med pisanjem erotike, prišla do samega vrhunca. Verjetno sem res drugačna, od drugih, predvsem zaradi mojih izkušenj v otroštvu, med njimi je tudi incest. Zanimivo pri vsem tem je to, da mi branje te zgodbe ni povzročilo slabih spominov, pač pa sem ob njen uživala. Sama sem bila v otroštvu zlorabljena s strani očeta in še vedno se borim proti določenim spominom, ki mi vsake toliko planejo v mojo glavo in povzročajo težave. Ampak pustimo to. Ko sem napisala, da ne bom kritizirala, je to zato, ker vem, da vsak piše v svojem ritmu in ko sem sama pisala, se mi je dogajalo, da sem zgodbo doživljala zelo in intenzivno. Recimo opis dogodka, ko dekle beži pred skupino in je to beg za življenje, sem na koncu pisanja še komaj dihala, ker mi je zaradi bega zmanjkalo sape. Spet sem preskočila s teme o kateri želim pisat.
    Incest … že ob sami besedi nas zaradi družbenih norm, ki so nam vsiljene z vzgojo, zmrazi ali strese. Ob njen vidimo otroka, ki je v nekaj prisiljen – zlorabljen in tega v tej zgodbi ni, razen morda lik strica, ki bi bil lahko lik, pri katerem bi se nam obračal želodec. Vendar tudi ta, ni prikazan tako, da bi ob njem čutila odpor. Vsaj jaz ne. Kot otrok sem bila priča prizorom (življenje na kmetiji, kjer je polno dirkalnih konj in pohotnih moških, ki brez sramu otipavajo velike ude svojih živali), ki so bili v moški družbi sprejeti povsem normalno, jaz pa sem skrita v nekem temnem kotičku dvorišča čepela in jih opazovala. Seksualna energija, ki sem jo začutila že kot otrok pri 7-8 letih .. je naredila svoje in me zaznamovala. Kaj želim povedat .. to, da so dogodki v otroštvu, še kako povezani z odnosom do spolnosti, ki jo doživljamo ali živimo kasneje …
    Ne bom več dolgovezila, vsekakor mi je bilo tole pisanje všeč.

    Rating: 5.0. From 3 votes.
    Please wait...
    • KatjaMala says:

      Ja KrEna.. razumem te. Na isti valovni sma in isto sma doziveli! :/

      No votes yet.
      Please wait...
  • Pips says:

    Hmm… očitno nisem bila jaz edina majhna deklica, ki je imela dirty mind, ko je bila stara 5 let 🙂 Tudi jaz sem imela podobne fantazije o bratrancih in družinskih prijateljih itd. ampak seveda- zabavno je bilo, ker je vse ostalo v moji mali blond skodrani glavi. če bi se v resnici kaj od tega zgodilo, ne bi bilo niti malo smešno.

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...
  • adam says:

    v časih, ko je zlorabljeno temeljno človeško zaupanje v človeka, je moraliziranje glede najprvobitnejšega v človeku kar seksualnost in njena ekspresija nedvomno sta pravzaprav brezpredmetno. Konec sveta!Konec civilizacije!
    …čeprav seksualnost v primerih ko druga oseba z avtoriteto ali drugo premočjo zlorabi slabosti druge in ga v kaj sili je spolna zloraba, ki je dobro mislečemu človeku odvratna….še posebej, če pomislim, da bi nekdo nekaj storil moji hčerki…
    vse je treba vzeti individualno, incest je bil moralno sporen zaradi biologije, sicer je človeška bližina, bližina teles tako…
    zgodba je ok, incest načelno ne podpiramo, kot tudi ne krajo našega denarja v bankah….
    carpe diem, imejte se radi, pravi čistuni se tu ne zbiramo (kot je lepo razložil volkec), čeprav smo morda bolj moralni od večine sveta, si vsaj upamo priznati, da smo, da si priznamo različnost kar nas bogati, še zdaleč pa zato ne bomo postali….

    mi smo pač malikovalci življenja, teles, obožujemo lepoto, in predajanje….včasih z ljubeznijo, včasih brez….ampak nič ni mus, samo srat in umret….

    No votes yet.
    Please wait...
  • Pingback: Incest | PALCICA
  • Ryvexx says:

    Se večinoma strinjam s Palčico, nobene škode ni v sexu s sorodnikom, dokler oba privolita v to. Incest je dobil negativen prizvok samo zaradi spolnih zlorab. Ne prav dolgo nazaj je bil v bistvu zelo pogost in se je vedelo za njega, zdaj pa je po mojem mnenju samo pogost 😉 Kolikor pa sem bral o otrocih bližnjih sorodnikov, se tudi pri tem krešejo mnenja. Sam vseeno ne podpiram tega. Sam sex, izkazovanje ljubezni v družini s sexom pa podpiram oz me ne moti. Glede socialnih invalidov se tudi ne strinjam, definitivno pa obstajajo tudi taki.

    Rating: 2.0. From 1 vote.
    Please wait...
  • Palčica says:

    Sama sem “prpopala” 10-tko, ker je zgodbica več kot odlično napisana. Pa je popolnoma vseeno, ali je resnična ali pa tudi ne. Incest je v vsakem primeru zelo občutljiva tema, PREPOVEDANA.

    Zanima me, ce se vprasate, zakaj vam je ta prepoved tako “logicna” in zakaj se vecini dviguje zelodec ob misli na incest.

    In zakaj se lahko mirno zgodi, da se recimo ob rojstvu locena oce in hci zaljubita, ce se po nakljucju srecata v prihodnosti in ne vesta drug za drugega? A ni tako, da bi se v bistvu morala na dalec “zavohati” in se prek tega odbiti…

    In zakaj recimo (vecina tukaj) ne upostevamo prepovedi seksa pred poroko, prepoved incesta (ki je predvsem DRUZBENA prepoved, bistveno bolj kot prepoved zaradi bioloskih razlogov) pa se ocitno vsem zdi nadlogicna (celo tako zelo logicna, da bo ta nit pocila od zabelezenega cinizma)?

    Ok, razumem: seks med sorodniki je za nekoga nagnusen.

    Zakaj?

    Zaradi seksa samega menda ne, saj se ne dela čisto nič drugače kot med ne-sorodniki. Tak seks vam pa menda ni gnusen? Ali pač???

    Kdo ali kaj dela sorodnike drugačne, v tem primeru gnusne?

    Incest je zame nelogičen zato, ker se ga poslužujejo – vsaj po mojih informacijah – socialni invalidi, tako da njihov problem ni v tem, s kom gredo v posteljo, pač pa v tem, da niso sposobni komunikacije in vključitve v širšo okolico.

    Še vedno meni osebno ni nihče argumentiral, v čem točno je koristnost prepovedi spolnih odnosov med odraslimi, nevezanimi, zrelimi sorodniki, ki te seksualne zveze nimajo namena razširiti v partnersko zvezo, in s tem posledično načrtovanju družine .

    Upam, da zaradi mojega pisanja ni nihče mislil, da zagovarjam incest kot tak. Samo razmišljam v smeri, da je v določenih pogojih dopusten oziroma, da se z njim ne naredi nobena škoda ( če odvzamemo možnost reprodukcije )

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...
  • Zdlakonajeziku says:

    Gray Wolf – hvala za reakcijo in lep komentar, zanimivo, da je moj post sprožil v tebi tolikšen odziv 😉 Ostali si niso upali stisniti palčka ne gor ne dol, imam 0 . Tudi to nekaj pove o šentflorjancih.
    Tvoji odgovori mi dajo vedeti, da si oba citata razumel precej drugače, kot sem jih želela posredovati. Ali je sem se res izrazila tako nerodno?
    Morda nima smisla, da se žogava tule naprej na isto temo, na izrecno željo pa lahko še enkrat pojasnim.
    Bodite v cvetju.

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...
  • midori says:

    Zanimivo je brati vse komentarje.

    Naj zaenkrat dodam zgolj malce osvetljave zgodbe z drugih zornih kotov in za hip zapustim spolzka tla morale.

    Pri pisanju sta me – poleg očitne erotike – zanimali tudi naslednji dve temi: učenje trikov moči in manipulacije bodoče seksualne playerke (nedvomno se erotični odnosi poigravajo z močjo enega nad drugim, drugega nad prvim). In pa: želela sem si privoščiti izdatno mero vseobdajajoče ljubezni. He, sliši se hecno, ampak res – enostavno kopati se v ljubezni (kjer zaradi preigravanja moči lahko stakneš tudi kakšno prasko).

    No votes yet.
    Please wait...
  • Gray Wolf says:

    Zdlakonajeziku……tvoj post na zgodbo je sicer lepo napisan, logično razložen a si nemorem kaj da nebi komentiral, povdarjam, da komentiram ne sodim!!

    citat….Dejansko se morala prav/narobe oblikuje skozi družbeno sprejete norme in ima, kot vemo, po sprehodu svetu in zgodovini nekoliko različne manifestacije.

    Kar kri mi zavre ko preberem o moraliziranju in o tako imenovanih “družbeno sprejetih normah”. V naši mali podalpski deželici smo tako ali tako radi bolj papeški od papeža. Problem pa ni v samih normah, ampak v tistih , ki se sklicujejo na njih, ter nam jih na vsak način poskušajo vsiliti kot edini zveličavni prav. Kdo daje komurkoli pravico, da se postavi nad razmišljanje in intelekt drugega? Kdo in s kakšno pravico lahko sodi o moralni primernosti česarkoli v imenu drugega?? Imeti svoje mnenje, pa čeprav je to diametralno nasprotno od tvojega sogovornika je eno, soditi nekoga pa povsem nekaj drugega. In majhnost slovencev se mnogokrat pokaže ravno v našem nacionalnem športu, dajanju sodb in obsojanju vsega kar nam ni blizu, kar ne razumemo, kar povsem preprosto presega intelekt kranjske klobase, praženega krompirja in en štefan rujne kapljice.

    citat…..Ampak zavedati se moramo, da so tudi taki, ki v glavi nimajo meje in lahko določeno pisanje razumejo narobe, kot potrditev sprevrženih namenov.

    Da najdeš blog 69 na netu je potrebno vtipkati v dotični iskalnik zaporedje nekaj besed, kar pomeni če odtipkaš “erotične zgodbe” recimo, natančno veš kaj iščeš. Iskanje je torej zavestno, nihče te ne vsiljuje, posiljuje z tematiko, blog 69 ne “skoči” ven kot ena izmed mnogih strani, takih in drugačnih, ki se nam odpre na računalniku. In torej če želiš brati erotične zgodbe, jih tukaj najdeš, take in drugačne, klasične, drugačne, mejne, nesprejemljive, itd. In sedaj bi bilo potrebno dodati pod posamezne zgodbe napise kot na škatlico cigaret?

    “Spoštovani bralec, zgodba, ki ste jo izbrali je po oceni uredništva lahko škodljiva vašemu zdravju, po lestvici moralne nesprejemljivosti “doline šentflorjanske” dosega oceno 9+, zatorej vas vljudno opozarjamo, da branje le te lahko hudo škoduje vašim cenjenim moralnim normam, poleg tega pa vas lahko navede na do sedaj ne prakticirane spolne prakse, povzroči slabost, motnje spanca,depresijo in druge hude posledice. Pred branjem se zato posvetujte z vašim psihijatrom ali vsaj duhovnikom v vaši fari. Amen!

    Vse skupaj je tako kot pri ljudeh , ki neprestano jamrajo nad televizijskim programom, ampak hudiča, kdo te sili preklopi, pa radio….preklopi, greš brati knjigo ki te ne pritegen, zapreš jo in vzameš drugo, zatorej, če ti zgodba ni všeč, če te žali, povzroča bolečine, samo en klik z miško in je blog69 zaprt. Pa saj je enako kot pornografija na internetu, ja groza, kake svinjarije,….. a te kdo sili da to gledaš??? Kar se pa tiče omenjenih osebkov, ki bi, so ali pa bodo omenjena pisanja vzeli narobe, sorry, takim ne pomaga noben pripis ali opozorilo, čisto preprosto škoda časa se ukvarjati z njimi.

    Za konec pa v razmislek ena resnična zgodba, ki jo bom navezal na vse skupaj. Pred leti sem bil na prijetni zabavi in salve smeha in en kup zardevanja enega fanta je povzročilo njegovo dekle, ki je sicer malo v “rožicah” povedala celotni družbi , kako se je zadnjič zbudila iz dremeža na kavču, ob tem pa svojega dragega ujela kako drka….na TV dnevnik in pač po njegovem sexy voditeljico In kaj ima to skupnega z zgornjo temo??

    Resno razmišljam , da dotični televizijski postaji pošljem pritožbo, naj hudiča za voditeljico postavijo neko manj sexy bitje, seveda zapeto do vratu in definitivno popolnoma asexsualno. Če pa pa to ni mogoče, pa vsaj jasen , živo rdeč napis v špici dnevnika, da lahko gledanje le tega povzoči pregrešne misli z resnimi posledicami za gledalce!! 🙂 🙂

    No votes yet.
    Please wait...
  • Eol says:

    Pozdravljeni vsi tu na blogu.

    Se strinjam s tem, kar je napisala MoodyBlues, da je pri večini tole obsojeno na zgražanje.
    Zgodba se bere doživeto in lahkotno. Erotični in prepovedani pridih ji daje seveda vprašanje že omenjene moralne sprejemljivosti, ki bralca na določenih delih podžiga pa naj mu bo to všeč, ali pa se zategadelj zgraža sam nad sabo (pozneje pa spričo sramu avtorju ali avtorici prisodi nižjo oceno od zaslužene). Slednje je meni v današnjih časih skorajda nepredstavljivo, saj smo že davno tega imeli seksualno revolucijo, poleg tega pa t.i. prepovedane teme srečujemo na vsakem koraku. Pomislite na razne nadaljevanke (npr. Game Of Thrones, True Blood, Tudors, Spartakus….), pri katerih se včasih sam pri sebi sprašujem kako jim je uspelo prepričati odgovorne v to, da so jih uvrstili v eter! 🙂
    Zakaj bi se morali ljudje počutiti nemoralne v kolikor berejo in opisujejo svoje fantazije? Brez fantazij bi bilo samo življenje – sploh pa spolnost pusto in neprivlačno. Pravzaprav čista muka!

    Midori, zgodba je čudovito spisana, provokativna, lepa, predvsem pa človeku porodi celo vrsto misli in mu v zavest prikrade potrebo po refleksiji. Nekdo je omenil, da ga rahlo zmotijo nekateri porno vložki, vendar pa se mi zdi, da ravno ti bralca pripeljejo do spoznanja, da je zgodba izmišljena in tako morda tudi nezavedno vprašanje moralnosti izgine.

    S takim pisanjem se lahko skorajda postavljaš ob bok nekaterim izvrstnim piscem tu gori kot so Gray Wolf, BoneR, Pušlc (se opravičujem če sem koga spustil).

    Ob tem bi rad pohvalil tudi sam blog69! Je izvrsten. Prebiram ga praktično že od samega začetka vendar ne komentiram zgodb, ker moje besedičenje na poti do konca prevečkrat zaide 🙂
    Upam, da bom v kratkem prišel do nekoliko več časa in vam v branje in oceno ponudil nekaj svojih zgodb!

    No votes yet.
    Please wait...
  • Zdlakonajeziku says:

    Če smem še nekaj dobronamernih pripomb, ki jih bi avtorici(?)morda prišle prav…
    Si me že skoro imela na fact or fiction?, pa so me v sredini zgodbe zmotili elementi porniča. Stric se po moje preveč hitro spusti v lizanje češplje, ne da bi nečakinjo počasi “vpeljal” in ji na koncu špricne v usta kot super porno zvezdi. In ona lepo odpre usta… Starejši brat ne brani male sestrice, njegove muze, cukrčka, ne zahteva je zase, pač pa si jo skupaj s prijatelji kar privošči… Mlad neizkušen fante se kar v štartu spravi lizat ritko, kar je res prva stvar, ki pride na misel mladim raziskovalcem spolnosti… Lepo bi bilo brati prva spoznavanja z ročajem in prebadanjem med dvojčkoma, ker bi bilo res pristno nedolžno – mogoče pa klišejsko in predvidljivo – ne vem.
    Odnos med dvojčkoma, ki je razlog za dekličino odprtost do fantovskih iger, je po moje premalo razvit.
    Fazit – obetavno, manjka pa malo rahločutnosti. Sesti v temo, se vživeti, in vsaj zase spisati res občuteno različico, ki bi bila lahko zrela za film. Nikakor ne trdim, da bi znala sama kaj takega spisati. (Morda bo pa treba kdaj poskusit.)
    Nekako imam občutek, da je avtor moški, ampak morda preveč predalčkam.

    Z dobrimi nameni, lep pozdrav

    No votes yet.
    Please wait...
  • Zdlakonajeziku says:

    Zgodba je super napisana, lep pogled na odkrivanje spolnosti brez tabujev skozi oči nevedne dušice.
    Dejansko se morala prav/narobe oblikuje skozi družbeno sprejete norme in ima, kot vemo, po sprehodu svetu in zgodovini nekoliko različne manifestacije.
    In kot vse prepovedano, roko na pičko (pardon, srce) – tudi rajcig… Kot marsikatero igrišče, na katerega vemo, da nikdar ne bi zares šli, pa ravno zato vzburja.
    Nikakor nimam nič proti umetniški svobodi in hkrati je prav, da so te teme tudi stvar razprave in kresanja mnenj.

    Ampak zavedati se moramo, da so tudi taki, ki v glavi nimajo meje in lahko določeno pisanje razumejo narobe, kot potrditev sprevrženih namenov.
    Menim, da bi bilo prav, da se pri konkretnih zgodbah, ki opisujejo početje, ki posega v posameznikovo integriteto, nujno pojavi disclaimer v stilu – Poudarjamo, da je to le umetniško delo, fantazija. Opis doživljanja junakov moramo jemati kot fikcijo in uredništvo se zaveda, da večina ljudi na napad na osebno spolno nedotakljivost ne odreagira na pozitiven način kot glavni junaki zgodbe, nasprotno povzroči jim doživljenjske travme. (verjetno malo manj komplicirano, trenutno ne zmorem)
    Velja za vse incestne, nasilne (kjer ni konsenza žrtve že v začetku – npr. Ko lovec postane plen), celo zgodbe o posistvu (ja, Gozdni škrat je taka, ker ženska del prvi del dejanja ni privolila v odnos, četudi je bila morda to njena fantazija.)
    Res prosim na previdnost pri zgodbah, ki bi lahko podžigale spolno nasilje pri problematičnih osebkih in dajale vtis, da si (večinoma) ženske tako ravnanje na tihem želmo ali da smo potem itak srečne, če nas kdo proti naši volji dobro pofuka – naj bo jasno, da je to posilstvo!
    Pri nedolžnosti konkretne junakinje se pač moramo zavedati, da so bili bratje, bratranci, stric,… starejši in naj bi se zavedali nemoralnosti početja in da je pri vsakem incestu žrtev zavedena. Ko se zave družbenih norm pa večinoma vseeno prevlada globok sram in travma…
    In na koncu smo pri morali bralca. Ali je prav, da uživam, ko to berem??? Kaj pravite veterani?
    Pa brez zamere, sam kar vse sem natrosila.

    No votes yet.
    Please wait...
  • midori says:

    Hvala za vse komentarje. Si mislim, da je še kar nekaj mnenj, ki so daleč od tako prijaznih 😉 Seveda ni treba, da bi vsi sprejemali tako mejne teme, kaj šele da bi bile vsem všeč. Zgodbo sem pisala kot raziskovanje lastnih seksualnih občutkov med odraščanjem, čeprav je dogajanje popolnoma izmišljeno. Tako da je dejstvo, da sem zašla na področje tako skrajnega tabuja, presenetilo tudi mene. Je pa res, da verjetno nima vsakdo tako burne domišljije tako zgodaj v otroštvu.

    No votes yet.
    Please wait...
  • strawberry says:

    Ufff to pa je tematika, k ti da mislt a je prav ali ne. Ampk jo v tem primeru opravicuje umetniska visoka vrednost. Zato mi je vsec zelo ker ne deluje na hitro skp spacan ampk prov umetnisk napisan.
    Se strinjam da nebi smelo biti cenzure v umetnosti, toda morala bi obstajati cenzura za bralce kdo lahko bere, ceprav je to nemogoce naresti. Menim, da postavljati mejo 18 let je nesmiselno, da do takrat nesmes naprimer pornicev gledat. Itak je pornic dons snet lazji kokr karkol druzga. Obstajat bi mogl potem neki v smislu da tisti k majo ‘poslihtan v glav’ so dosegl osebnostno zrelost lahko potem tud take stvari berejo. Ni namen taksnih izdelkov k vsebujejo druzbeno nesprejemlive stvari napeljevat kogarkol potem h tem dejanjim, pac pa le pokazat, da je nekdo v takem izdelku sel cez to mejo.

    No votes yet.
    Please wait...
  • kaja says:

    Absolutno se podpišem pod komentarje vseh mojih predhodnikov. Še posebej se strinjam z besedami MoodyBlues, da v literaturi in umetnosti na sploh ne sme biti cenzure. Vsebina morda res ni na prvo žogo, priznam, tudi sama sem, pa se imam za kar odprto, nekje zadaj ves čas žulila misel “Hell no, pa to ti je brat!”, ampak zgodbo sem vseeno prebrala na dušek.
    Odlično napisano, Midori! Verjamem, da ti je jasno, zakaj taka ocena, in da si je ne ženeš preveč k srcu. V “dolini šentflorjanski”, kot pravi volkec, je pač tako, da radi sodimo druge, sploh če jih lahko sodimo negativno. Radi smo bolj moralni, bolj pravičniški, bolj pošteni, bolj … Tudi če je to svetlobna leta daleč od resnice, mi vemo bolje.
    Glede ocenjevanja bi sicer rada podprla BoneRjev predlog, da si oceno zaslužiš s komentarjem in obratno, komentar z oceno, ampak se bojim, da bi potem blog postal samo bolj “elitističen” in bi se na tem igrišču igralo samo tistih pet bralcev, ki s(m)o itak aktivni že zdaj. Včasih, ko že skoraj kaj napišem, si prav rečem, daj ne piši, ne rabijo bit pod vsako zgodbo tvoji komentarji, naj še kdo drug kaj napiše. Ampak …
    Vsakodnevno, imam pač tako službo, se srečujem z ljudmi, opazujem njihove reakcije na določene stvari, vidim, da razmišljajo, čutijo, imajo mnenje, … ko pa jih poprosim, da ta občutja, misli, vtise delijo z drugimi, pa kar naenkrat nihče nima nič za povedat, nihče nič ne misli, nič ne čuti, nič, nič, nič … In zdi se mi, da bi bilo tukaj podobno. Kljub priročni anonimnosti virtualnega sveta.

    No votes yet.
    Please wait...
  • MoodyBlues says:

    GrayWolf, ideja z dodatno vrstico sicer ni slaba, se mi pa nekako dozdeva, da kakega posebnega smisla v njej ni, ker je več kot očitno, da večina bralcev ni niti malo kritičnih, niti približno se jim ne sanja, kaj bi kvaletno spisan prispevek naj bil. Če samo pogledaš nekaj najbolj obupnih zgodb tu gor, ki pa so vse dokaj visoko ocenjene….je hitro jasno.

    No votes yet.
    Please wait...
  • BoneR says:

    Ah, ta priročna spletna anonimnost s katero lahko nekoga kaznujemo in mu pokažemo svoje zgražanje nad njegovim pisanjem ter nad samo vsebino, z enim samim klikom brez kakršnekoli obrazložitve svojega dejanja in brez najmanjšega podajanja svojega mnenja o prebranem.
    Prepričan sem, da marsikdo zgodbe sploh ni prebral do konca in je že ob prvi omembi krvnega sorodstva kliknil najnižjo možno oceno in jo jadrno pobrisal, razočaran nad umom in sprijenostjo avtorice.
    Incest ni tako redek pojav kot bi si kdo mislil, le da je šlo ponavadi bolj za zaplankanost, saj je bilo treba do sosednje vasi zlesti čez kak hrib, ali pa je šlo za preračunljivost ter koristoljubje.
    V tej zgodbi, kjer gre za pristna čustva, toplino, navezanost in – oh, drznil si bom reči – ljubezen, je pa še toliko bolj nedojemljivo, pokvarjeno in preprosto nagravžno. Bljak!
    Ocena ne odraža vedno kvalitete zgodbe!
    Odraža le nivo bralca. Midori je po ravni pisanja sklepajoč, zadosti inteligentno bitje, ki je nižja ocena zagotovo ne bo potrla, kaj šele odvrnila od tega, da bi vrgla še kako kost.
    Glede ocenjevanja bi pa jaz rekel takole … Najbolj fer bi bilo, če bi si možnost ocene pridobil s komentarjem v katerem podaš mnenje.
    Toda, roko na zadrgo. Kdo od teh pa premore toliko poguma, da bi povedal zakaj je zgodba po njihovem skromnem mnenju zanič?!
    😉

    Če kdo od teh poda svojo kritiko se precej pridušam s svojo in obrazložim čemu desetka z moje strani.

    Sprejme kdo izziv?

    No votes yet.
    Please wait...
  • Gray Wolf says:

    Se podpišem pod komentar MoodyBlues! Zanimivo je da naša “dolina šentflorjanska” še vedno ne prenese “kao” prepovedanih tem in res se čudim ljudem, da pritisnejo slabo oceno avtorju samo zato, ker je vsebina skregana z njihovimi moralnimi normami. Zgornja zgodba je lep primer tega, da kake gay tematike niti ne omenjam. V bistvu se mi zdi zelo krivično do avtorjev, ki dobijo s tem popolnoma napačno informacijo o svojem pisanju. Ravno v izogib ali pa vsaj pomoč vsem nadebudnim avtorjem zgodb na tem portalu, obenem pa tudi z mislijo na izboljšavo bloga69, predlagam da se ocenjevanje zgodb razdeli na dve vrstice. Prva bi bila namenjena sami vsebini, zgodbi, fantaziji kot taki. Druga pa bi se nanašala na samo sintakso, obliko,…. . Mislim, da dodatek še ene vrstice z zvezdicami ni nikakršen problem, po drugi strani pa bodo tako avtorji kot sami bralci dobili še dodatno možnost pri soustvarjanju bloga in s tem posredno tudi njegove kvalitete.

    No votes yet.
    Please wait...
  • MoodyBlues says:

    Kljub moralno sporni in družbeno nesprejemljivi tematiki je zgodba dobra. Dobro je spisana (za razliko od marsičesa, objavljenega tukaj), bere se gladko, sproščeno, kot igrica,kot nekaj najbolj normalnega in samoumevnega. V ozadju možganov sicer res kljuva tisti ”Ooo, no no, this is wrong, this is sooo wrong…”, ampak ker sama vedno zagovarjam stališče, da v literaturi, kakršnikoli že, ne sme biti tabujev in cenzure, mi je zadeva všeč. Tako da od mene imaš 10ko, predvsem za pogum napisati in objaviti nekaj takega, kljub dejstvu, da je pri večini že vnaprej obsojeno na zgražanje in negativno kritiko.

    Rating: 4.0. From 1 vote.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *