Službujem v malem notranjskem zaselku, večjem kot vas, mesto nikakor. Trg mogoče, po starem. V bistvu nekakšen trazitni zaselek ob stari glavni poti proti Trstu, danes spalno naselje Ljubljane. Latentni konflikt med priseljenci iz glavnega mesta in nekakšnimi staroselci, katerih gene je zaznamoval kontrabant in zvijačnost. Ženske so povečini grdikaste in nespolne. Po dveh letih sem v tem okolju dodobra nesrečen in popoln tujek. Moje seksualno življenje je nikakršno, pofukal sem se le s kmetijsko pospeševalko, prestradano telesnosti, predvsem pa iščoč samca za vprego, takoj in odločno sem se otresel nadaljevanja.

Pisarna nasproti moje je novodobno privatno podjetjece za odkup privatizacijskih certifikatov, nek mladi kravatni zvitež novači pijančke in nevedneže. Zaposli tajnico, absolventka družboslovja, simpatično majhno bitje s pogledom med zapeljivostjo in dioptrijo, prijeten glas, koketen nasmeh in vedenje. Navsezgodaj se srečava na hodniku, oba napotena v čajno kuhinjo, ki si jo delimo. To je ozek prostor, ki naju sili v prekoračitev osebne črte, katera se nevidno vzdržuje okrog posameznika, komaj se poznava sicer. Hitrost absolutno ni moj stil, ampak nenadoma sva v strastnem objemu in poljubu, nobenega besednega uvoda, nobenega zapeljevanja. Zelo si prijava.

Obišče me doma, takoj pristaneva v postelji, radoživa je, fuk je dober in občuten, natika se na vse odprtine. Izkušena, talentirana ali oboje. Ko pride drugič, ji dam poskusit popers. Brez zadržka zanjuha, kasneje sprašuje, kaj je bilo to, ne povem ji. Pravi, da morava vsakič, ko se dobiva, početi nekaj novega. Občasno pokliče, vpraša če lahko pride, sam je nikoli ne vabim. Enkrat, mi maže tiča s čokoladnim prelivom in potem liže, namaže si pizdo. Grmiček si vzorno goji na črtico, 10 mm široko. Drugič jo fukam v pisarni z montažnimi stenami, na tleh, na novem tapisonu, vajeno zadržuje glas, orgazmiranju navkljub. Spet tretjič govori po telefonu z mamo, medtem ko jo počasi nabadam. Ohranja zbranost, opazujem napor na njenem obrazu, kar me strašno vzburja, uspe ji. Ko ima kasneje fanta, jo magnet erotizma še vleče k meni, med naraščajočo naslado mu mora telefonirat in govorit z njim.

Potem me ne obiskuje več, občasno se spomnim na prijetne trenutke, vendar sem vpleten v druga razmerja in ne pogrešam preveč.

Čez leta jo srečam v ulici, preseli se k nekemu brezizraznemu fantiču, nedaleč stran od mene. Nagovarjam jo, noče. Kmalu je rodi dva otroka, razleze se do neprepoznavnosti, mlada barbamama. Erotična aura ji je odmrla, niti najmanjšega vzgiba nimam več, ko se sicer naklonjeno pozdraviva na ulici. Ne zaradi obilnosti telesa, posode človeka imajo različne podobe, aura je tista, ki je ni.

Spomin je odmrla slika preteklosti, si rečem, nič od tistega ne obstaja več.

anan

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 1 / 5. Število glasov: 1

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!