Barbamama

Službujem v malem notranjskem zaselku, večjem kot vas, mesto nikakor. Trg mogoče, po starem. V bistvu nekakšen trazitni zaselek ob stari glavni poti proti Trstu, danes spalno naselje Ljubljane. Latentni konflikt med priseljenci iz glavnega mesta in nekakšnimi staroselci, katerih gene je zaznamoval kontrabant in zvijačnost. Ženske so povečini grdikaste in nespolne. Po dveh letih sem v tem okolju dodobra nesrečen in popoln tujek. Moje seksualno življenje je nikakršno, pofukal sem se le s kmetijsko pospeševalko, prestradano telesnosti, predvsem pa iščoč samca za vprego, takoj in odločno sem se otresel nadaljevanja.

Pisarna nasproti moje je novodobno privatno podjetjece za odkup privatizacijskih certifikatov, nek mladi kravatni zvitež novači pijančke in nevedneže. Zaposli tajnico, absolventka družboslovja, simpatično majhno bitje s pogledom med zapeljivostjo in dioptrijo, prijeten glas, koketen nasmeh in vedenje. Navsezgodaj se srečava na hodniku, oba napotena v čajno kuhinjo, ki si jo delimo. To je ozek prostor, ki naju sili v prekoračitev osebne črte, katera se nevidno vzdržuje okrog posameznika, komaj se poznava sicer. Hitrost absolutno ni moj stil, ampak nenadoma sva v strastnem objemu in poljubu, nobenega besednega uvoda, nobenega zapeljevanja. Zelo si prijava.

Obišče me doma, takoj pristaneva v postelji, radoživa je, fuk je dober in občuten, natika se na vse odprtine. Izkušena, talentirana ali oboje. Ko pride drugič, ji dam poskusit popers. Brez zadržka zanjuha, kasneje sprašuje, kaj je bilo to, ne povem ji. Pravi, da morava vsakič, ko se dobiva, početi nekaj novega. Občasno pokliče, vpraša če lahko pride, sam je nikoli ne vabim. Enkrat, mi maže tiča s čokoladnim prelivom in potem liže, namaže si pizdo. Grmiček si vzorno goji na črtico, 10 mm široko. Drugič jo fukam v pisarni z montažnimi stenami, na tleh, na novem tapisonu, vajeno zadržuje glas, orgazmiranju navkljub. Spet tretjič govori po telefonu z mamo, medtem ko jo počasi nabadam. Ohranja zbranost, opazujem napor na njenem obrazu, kar me strašno vzburja, uspe ji. Ko ima kasneje fanta, jo magnet erotizma še vleče k meni, med naraščajočo naslado mu mora telefonirat in govorit z njim.

MORAŠ PREBRATI  Konvencija69

Potem me ne obiskuje več, občasno se spomnim na prijetne trenutke, vendar sem vpleten v druga razmerja in ne pogrešam preveč.

Čez leta jo srečam v ulici, preseli se k nekemu brezizraznemu fantiču, nedaleč stran od mene. Nagovarjam jo, noče. Kmalu je rodi dva otroka, razleze se do neprepoznavnosti, mlada barbamama. Erotična aura ji je odmrla, niti najmanjšega vzgiba nimam več, ko se sicer naklonjeno pozdraviva na ulici. Ne zaradi obilnosti telesa, posode človeka imajo različne podobe, aura je tista, ki je ni.

Spomin je odmrla slika preteklosti, si rečem, nič od tistega ne obstaja več.

anan

Rating: 4.3. From 20 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

16 Comments

  • midori says:

    Pravo odkritje med zgodbami, uravnotežena, hitra, natančna, polna živi detajlov.

    No votes yet.
    Please wait...
  • adam says:

    palčica, se strinjam, moški moramo ostat moški, zato moramo dirkat, zato moramo pisat, zato moramo ostat lovci…

    ko sem začutil, da postajam copata, sem začel….

    in moram reči, da mi ni žal in spet vse štima, moški smo lovci…

    si predtstavljate moški, da je vsa ta lepota sveta, občutij, o katerih je napisala 7 of 9 odvzeta vsem zaradi neke konvencije….

    ali fukaš, ali ne fukaš, si ali nisi, potem sem že raje volk kot copata, čeprav jest sem bolj en poreden mucek, he, he

    No votes yet.
    Please wait...
  • Palčica says:

    @Volkec …praviš “Večina žensk si želi močnega moškega, pravega tarzana, a ko ga dobijo je le vprašanje časa, kdaj ga bodo začele spreminjati oz. krotiti. In ko večina moških podleže “asimilaciji” ter postanejo klasične copate, spet niso zadovoljne, ker seveda one nebi imele copate, ampak tarzane, a pod njihovimi pogoji in videnji.”

    Potem to ni The One moški, ki si ga želim ob sebi. Ko se mi MOJ moški podredi, izgubi na vrednosti. Pa vseeno zakaj in kako se je podredil. Moški mora bit moški v pravem pomenu besede in ne pussy.

    No votes yet.
    Please wait...
  • anan says:

    Hvala tej repliki še posebej.

    No votes yet.
    Please wait...
  • adam says:

    7 of 9, se strinjam, ampak sve pa ima s to lastnino veliko težav, he, he,

    volkec moji zadnji del se ni nanašal na 7 of 9, ona je fest bejba
    in niti nimam namena z nikomer polemizirat….
    je a kot je rekla 7 : najtežje je spremeniti sebe….

    tle ste taki fest ljudje, ko vam kri vre v žilah in to je lepo, rad vas mam, take kot ste….

    No votes yet.
    Please wait...
  • Seven of Nine says:

    Ljudje nismo stvari in posledično ne moremo postati lastnina, tudi če živimo pod isto streho. “There is no having of a man or a women”. Spremenimo lahko le sebe, pa še to prekleto težko 😉

    No votes yet.
    Please wait...
  • Gray Wolf says:

    Kdo bi se pa drznil “jebat” seven of nine, pa da sliši famozni stavek:

    We are borg.

    Any resistance is futile.

    You will be assimilated! 🙁 🙁 🙁

    Pa šalo na stran, zanimivo razmišljanje, da mislit, upam da ne samo ukročenim in nesrečnim žrebcem, temveč vsem krotilkam le teh. Že nekajkrat sem v ženski družbi pribil naslednjo trditev a ostal brez pravega odgovora, razen nekaj pomenjljivih nasmehov.

    “Večina žensk si želi močnega moškega, pravega tarzana, a ko ga dobijo je le vprašanje časa, kdaj ga bodo začele spreminjati oz. krotiti. In ko večina moških podleže “asimilaciji” ter postanejo klasične copate, spet niso zadovoljne, ker seveda one nebi imele copate, ampak tarzane, a pod njihovimi pogoji in videnji.”

    Se temu reče K22?

    No votes yet.
    Please wait...
  • adam says:

    7 og 9 bravo, se strinjam, vsak mora sam razmisliti ali upa galopirati ali ne, si upa vzet ali ne?

    si upa žvet?

    ali živeti v okovih nekih namišljenih pravil neke zlagane civilizacije ki gre…..

    je pa treba met jajca in jih dat na plano….

    jebat ga

    No votes yet.
    Please wait...
  • Seven of Nine says:

    Wtf, začela pisat, zbrisala, spet začela….

    Nekoč je bil en fant, v očeh je imel tisto iskrico živlenja, zaradi katere bi ga fukala in fukala in fukala (ok you get the picture). Potem gre v vezo (ki si jo je full želel) in še ene parkrat pride na fukec, dva, ker je očitno njegovo deklino glava bolela kadarkol ji je božanskost pomolil pred obraz…
    K sva se nazadnje dajala dol je bil nervozen, živčen, strah ga je blo, moralnga mačka je mel. Postal je lupina mogočnega moškega, ob katerem so se mi zašibila kolena in takega ne vzamem več v posteljo.16

    And the moral of this story is:

    Eni ljudje smo kot divji konji, narjeni za galopiranje v prostranstvu in če nam nadaneš uzdo (pa ne me jebat zej z BDSM-jem, ki BTW ni na mojem jedilniku), ni isto, kot če tečemo prosto :))))

    No votes yet.
    Please wait...
  • adam says:

    palčica, lepo, sej je vendar jasno, da se ženske seksualno razcvetijo po tridesetem, medtem ko moški bi bili od vraga z glavo petdesetletnika in telesom dvajsetletnika, ampak kdo bi potem še sploh kaj resnega počel, he, he,,,,

    sublimacija testosterona, morda pa nismo tako daleč od iger sivega volka, a ne volkec?

    danes imam izbiro a grem na kolesarsko vadbo ali na BDMS?

    zame ni dileme, grem na prvo…..

    za slednje moraš biti nor ali…

    kostko, nisi se opredelil glede bdms???

    No votes yet.
    Please wait...
  • črtca says:

    Ja spomini so vse kar nam ostane. Zato je življenje potrebno živeti.

    No votes yet.
    Please wait...
  • Palčica says:

    @adam

    Bo bo….ogromno jih je že…..pa jasno ….še vedno veliko delam na tem področju ….in hvala za kompliment o letih 😉

    No votes yet.
    Please wait...
  • Incognito says:

    Redko se preberem kaj eroticnega, saj se mi zdi, da imajo kar vsi tendenco da tekst razvlecejo do onemoglosti, medtem ko je ta zgodba kot nek brzak v kopalnici. Nic olepsavanj, nic odvecnega besedicevja, super primer flash fictiona, zabavno.

    Rating: 5.0. From 1 vote.
    Please wait...
  • adam says:

    palčica, jih bo dovolj?

    si probala vse?

    glede nato, da si še mlada, imaš še čas ali pač ne?

    moj prijatelj je govoril, kaj hitite, sej je časa dovolj, potem
    pa nas je zapustil pri 45…..

    ja, življenje je lepo, čeprav je bil včeraj res en kurčev dan…jebat ga, jamrat je prepovedano a ne majči?

    No votes yet.
    Please wait...
  • Palčica says:

    Spomini so vse, kar nam še ostane na koncu …..ko se bom na stara leta zibala v gugalniku, jih bo ravno dovolj 😉

    No votes yet.
    Please wait...
  • adam says:

    ja, zadnji stavek mi je všeč, veš kaj včasih najbolj boli, da tako hitimo, da včasih komaj vemo kaj imamo in velikokrat se mi kot v tvoji zgodbi zgodi preteklost in potem v tem tempu iščem spomine, kdaj sem bil zadnjič z njo? in se ne spominjam ničesar in se sprašujem o ………

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *