3 πjane (2. del)

Prva iz serije 3πjane zgodbe je bila objavljena pred kratkim. Pa Vaša občutja? Odzivi? Se tudi komu od Vas dogajajo podobne stvari?

Z morsko ijanimi smo torej opravili. Pa se tokrat posvetimo kaki taki klasični, saj veste – žur zgodbi. Vsak od nas ima kako na zalogi…

Tisto je bilo nekam posebno obdobje. Veliko alkohola, prepirov, pobotov, opravičevanj, poljubov in »make-up« seksov. V tistih časih sem imel dekle. Celotna družba brezbrižnežev nas je bila takrat stara nekaj čez dvajset let. To so leta, v katerih telo kar kipi od hormonov, družin po večini še ni, mladi stanujejo še pri starših in gledajo – bolj, ali manj – le na to, kako bodo žurirali. No, vsaj v moji družbi je bilo tako. Pa smo sedeli nekega toplega jesenskega dne tam na terasi nekega lokala. Padla je runda, padli sta dve, hitro se je zavleklo. Saj veste kako pravijo – po drugi rundi alkohola – gredo vse »tagrde« domov. Že res, da je bilo z mano na tisti terasi tudi moje tedanje dekle, a…tudi natakarica je bila zelo…zelo…hmm…sexy. Najbrž sem si jo nekoliko preveč željno ogledoval, pa…kolikor se poznam, sem gotovo nekoliko šarmiral. Saj razumete, spomini so nekoliko megleni. Moje dekle – ljubkovalno sem jo klical Zofi, kar ji je šlo sicer blazno na jetra – se je nekoliko nejevoljno presedalo, vsake toliko časa dalo kako strupeno pripombo, ampak…kaj se more…natakarica je imela res prima dekolte. Ahh, pa kaj bi leporečil – imela je prima joški, ki sta ves čas obljubljali, da se bosta ob vsakem nagibu nad našo mizo izstrelili iz svojega tesnega zapora. Resno sem bil že narajcan, čeprav menda alkohol sposobnosti moških zmanjšuje. Kaj pa vem, sposobnosti morda, željo pa vsekakor povečuje. Količina popitega alkohola prav po neumnem povečuje tudi pogum…in kaj kmalu sem več časa preživel ob šanku, kjer se je večinoma zadrževala točajka – ime ji je bilo Ana – in vedno manj ob omizju moje družbe. Padlo je nekaj šal v stilu »glej ga Bena, kako se je ojunačil« in podobno. Z družbo smo se sicer dogovarjali o žuru na nekem vikendu, kamor naj bi krenili po nekaj uvodnih drinkih, ter dogovorih o tem, kdo bo poskrbel za kaj…običajne podrobnosti pač.

Gledajoč v tri odpete gumbe pretesne bele majice pri Ani sem začel razmišljati, kako bi jo spravil na tisti žur. Smejala se je, me spraševala o moji punci in ves čas izzivalno migala s tistima kipečima melonama. Par takih obljubljajočih dojk, svetli lasje in rjave oči…to je preprosto kombinacija, ki me začara.

Zofi na terasi je izgubila potrpljenje in odvihrala ven iz lokala, (vedno) samska prijateljica Valentina pa za njo. Veliko sta krilili z rokama in si nekaj vneto dopovedovali. Končno je Valentina prišla nazaj v lokal, se napotila k šanku – torej k meni – in rekla:

»Beno, ne bodi osel, pojdi ven do Zofi in se ji opraviči!«

Pogledal sem Ano, ji obljubljajoče zdolgočaseno…hm, morda je bilo pa le pijano… pomežiknil, obljubil, da pridem še nazaj in se odgugal ven. Ne samo, da me je zunaj čakala poparjena Zofi, še peklensko se je ulilo. V naslednjih minutah sem bil deležen plohe očitkov, pa tudi dežna ploha me ni prav dosti zgrešila; tisto malo prostora pod napuščem ne bi zadostovalo niti povprečnemu svizcu, da bi ostal suh. Nič ne skrivam, tudi Zofi je imela svoje prednosti. Njena…hmm…njen mednožni del je bil nekaj posebnega. Njena sramna kost je bila izrazito izbočena, človeka je kar samo po sebi mikalo, da je stegoval roke tja. Vsaj jaz sem bil tak. Seveda sem poskušal rešiti, kar se je rešiti dalo. Poskušal sem s kakim objemom, ampak Zofi me je odrivala.

»Saj veš, da imam rad samo tvojo…«, sem poskušal stegniti roki tja k njeni mednožni lepotici, ampak to je bilo še huje…

Nekaj časa sva se tako prepirala…no, prepirala se je Zofi, jaz sem pač miril situacijo. Ploha je medtem izginila nekam za okoliške hribe in skoraj sem že uspel pomiriti situacijo, ko se je pri vratih prikazala Ana s tistim dekoltejem in nedolžno vprašala:

»A lahko še s čim postrežem?«

Uu-uuh, ja, meni vedno lahko postrežeš, sem si mislil, ampak…

Zofi je odvihrala nekam po mokri cesti. Kaj pa sem hotel, še sam sem se dal v dir, pa za njo… Dekleta se pač pustijo ujeti, ane…in kaj kmalu sem jo dohitel. V bistvu sem jo dohitel pri bližnjem vrtcu. Pozno popoldan tam ni bilo nikogar, vsaj če me spomin ne vara. V tistih časih dostopi do vrtcev še niso bili zaklenjeni in…pravzaprav je en tak vrtec dolgo časa služil, kot »zmenek-plac« za naju z Zofi. Spet je bilo potrebno nekaj prepričevanja, ampak v tem sem dober. Kaj kmalu sem jo držal v objemu, jo božal po laseh, brisal užaljene solze in…bil ves skesan. Zofi se je počasi pomirila. Z roko sem segel pod majico in otipal dve majceni joškici. Že res, da sta bili majceni, povsem drugačni od onih Aninih, ampak bradavički pa…z bradavičkama bi lahko rezal steklo! Pod mojimi prsti sta ti dve bradavički tako zelo otrdeli, da se je bilo z njima prav zanimivo igrati. Zofi se mi je obesila okrog vratu in skočila z nogama okobal okrog mojega pasu. Kurca sem imel še od misli na Anin dekolte nekoliko trdega, ampak pri dobrih dvajsetih človeku ni potrebno veliko, kajne?

Ni bilo časa za kaj dosti romantike – z Zofi sva začela trgati oblačila drug z drugega. Pravzaprav sem ji v resnici samo dvignil majico in umaknil moteči modrček, tako da sem se lahko zagrizel v tisti nabrekli lepotički. Majcena grahka sta to bila na prav tako majcenih dojkah, ampak lepo čvrstih, pokonci štrlečih. Pravzaprav imam na tisti dve ljubki breskvici kar lepe spomine. Ampak nazaj k zgodbi – Zofi je segla v moje hlače, mi nekako odpela pas in ven potegnila – še ne povsem trdega – kurca. Fafanje ji ni šlo od rok…pardon – ust…(me pa res zanima, če se tudi dandanes tega še brani) in nekoliko si je opravka dala z rokama. Medtem ko mi je drkala kurca, sem ji jaz slačil njene kavbojke. Tako nekako sva oba končala s hlačami na gležnjih, napol prevrnjena na tla pred vhodom v vrtec, napol naslonjena na stopnice in zid in se hlastno zagnala drug v drugega. Zofijini nohti so se mi zarivali v hrbet, ko je sopla:

»Daj me, porivaj me!«

Z vso silo se me je oklenila in zarila nohte tudi v mojo zadnjo plat in res sem začel suvati kot nor. V tistem pol-pijanem stanju prav dolgo nisem zdržal. K sreči je bila Zofi toliko bolj jezno-narajcana in ji je hitro prišlo. Metoda kontracepcije, ki smo jo takrat uporabljali, je bila – bom pazil in ga vzel pravi čas ven… Res sem ga ven vzel hitro po tistem, ko je Zofija začela zavijati z očmi in sem bil prepričan, da ji prihaja. Ves nebogljen sem se dvignil, Zofi pa je strokovno z rokama usmerila brizg stran od sebe tja nekam pred vrata vrtca. Če me spomin ne vara, je en konkreten brizg končal tudi na steklenih vhodnih vratih. Ja, vem…pacek sem.

Situacijo z Zofi sem torej rešil na najboljši možni način. Oblekla sva se, ob tem ugotovila, da sva oba pošteno umazana, ampak..k vragu…oba sva bila tudi potešena. Priznam, da so mi misli vseeno še nekoliko ušle k natakarici, ampak ko je Zofi pribila:

»Da mi ne poskušaš več česa s tisto spogledljivko!«…sem se odločil, da se bom zresnil.

Vrnila sva se v lokal, kjer je zbrana družba že razdelila naloge in zadolžitve v zvezi z žurom. Nekoliko sem skrivaj vseeno pogledoval po lokalu, a Ane več ni bilo. Očitno je medtem zaključila s svojo izmeno. Tako sem torej držal besedo in…ničesar več nisem poskušal s »tisto spogledljivko«.

Žur pa kakor žur. Veliko alkohola, rjovenje ponarodelih pesmi v stilu »Bolje biti pijan nego star«, polite pijače, razbitih steklenic, plesanja na mizah, predčasnih zaključkov zaradi obnemoglosti, kakega bruhanja in vsega, kar pač paše na žur 15ih do 20ih twenty-something letnikov. Takole proti jutru enkrat sva se Zofi in jaz končno odločila, da je vsega dovolj in da bova zaključila v sobi, ki nama je bila namenjena. Dober ljubimec, kakor sem bil že tiste dni (sic!), sem si svojo drago še enkrat želel počastiti z enim zaključnim seksom za tisto noč. Ležala sva tako z Zofi, bolj kot ne oba obnemogla – in se precej nerodno slačila. Ležala je tam in nisem bil čisto prepričan, ali hrope zaradi tega, ker ji šarim po mednožju, ali pa ji je preprosto slabo. K vragu, priložnost zamujena – ne vrne se nobena, sem si mislil in se negotovo skobacal nanjo. Ravno sem hotel suniti tisto svojo napol-mehko zadevo vanjo, ko se mi je zazdelo, da je nekdo odprl vrata. Obrnil sem glavo in vrata so bila res za nekaj centimetrov odprta. V polmraku zgodnjega jutra sicer nisem videl nikogar, pa tudi slišati ni bilo ničesar. Nekaj trenutkov sem tako miroval in poslušal, najbrž sem bil podoben na seks pripravljenemu kipu. Pijanemu kipu. Spet sem ravno mislil suniti, ko se mi je zazdelo, da slišim pritajene glasove. Videl še vedno nisem ničesar, a…ah, k vragu, pa še pijanski seks. Preprosto sem se skobacal dol z Zofi, se prevrnil na svojo stran in…

se zbudil ob desetih dopoldan. Smrdel sem kot sod piva, ampak kurac mi je pa ponosno štrlel tja gor, kamor je bila vzeta menda nekoč neka Marija. Stegnil sem roko, potipal…a…Zofi ni bilo. Zraven postelje na tleh je bilo še skoraj celo pivo, očitno sem si ga kot popotnico prinesel nekaj ur prej. Žejen kakor sem bil (kako žejen bi šele bil, če ne bi spil vsega tistega piva noč poprej), sem si ga spustil po grlu. Ne morem reči, da je pivo bilo ravno hladno, vseeno pa mi je prijalo. Trdno se namreč držim načela, da se klin s pivom izbija. Nataknil sem si spodnje hlače in se spravil pod tuš v bližnjo kopalnico. Zofije ni bilo na spregled, a v tistem trenutku me to ni pretirano skrbelo. Kakih 15 minut sem si vzel za tuširanje, potem pa sem se vrnil v »najino« sobo. Zofi je bila še vedno med pogrešanimi, zdelo se mi pa je, da se iz sosednje sobe slišijo pritajeni glasovi. Nalahno sem potrkal, odgovora ni bilo. Vstopil sem in…zagledal Zofi in Valentino v tesnem objemu, obe polgoli, obe obliti s solzami. Prav negotovo sem buljil, kakor moški pač znamo, Zofi pa je rekla:

»Pridi k nama.«

Nekoliko smo se pomuckali, punci sta spustili kako solzo, jaz pa sem seveda jih vestno brisal in ju tolažil. Izvedel sem, da je Valentino menda spet izkoristil in pustil nek barabon. Ah, moški znamo biti tako prasci, vem. Prav smilila se mi je. Nekoliko previdno sem se pridružil Zofi pri božanju Valentininih – prav tako majcenih – joškic. Tam blizu smo imeli tudi neko pijačo in tu in tam smo iz čiste žalosti pomalem popili kak požirek. Ne vem natančno kako, ampak kar naenkrat smo bili vsi trije goli, tokrat pa je Valentina božala Zofi.

»Ven grem, vidva kar opravita.«, je rekla Valentina. Zofi se ni strinjala.

»Kar ostani!« je rekla.

Mene nista spraševali za mnenje, res pa se niti nisem mislil pritoževati. Nekajkrat sem sunil v pripravljeno Zofi., Valentina pa je kar ležala tam poleg.

»Še njo daj!« je rekla Zofi.

Nejeverno sem gledal, saj sem se še dobro spomnil ljubosumnega izpada v zvezi z natakarico večer prej.

»Daj jo!« je ponovila Zofi.

Zlezel sem Valentini med nogi, kurca sem imel popolnoma okamenelega. Ravnokar sem ga izvlekel iz mokre Zofine pičke in…uuu-uhh…se moškemu sploh lahko zgodi kaj lepšega? Nastavil sem glavico kurca Valentini na premočeno, nabreklo in pulzirajočo pičko in jo parkrat požgečkal z glavico navzgor in navzdol. Valentina je jokala, njena pička je grozila, da se bo vsak trenutek prisesala na mojega kurca, obenem pa je govorila:

»Pa kaj je z vama, vidva sta fant in punca, ne moremo se iti tega…«

Zofi ji je brisala solze, jo poljubljala po prsih, jaz pa sem še enkrat več postal kip. Tokrat ni nihče odprl vrat, pa tudi nobenih glasov ni bilo slišati, najbrž je pijana druščina še trdno spala. V tistem trenutku sem pomislil, da je za odpiranje vrat in nočni obisk pri naju z Zofi najbrž kriva Valentina… Z okamenelim kurcem sem se še vedno dotikal tiste mamljive, vroče, mokro dehteče pičke. V nekem trenutku je Valentina rahlo sunila navzgor in zazdelo se mi je, da sem v njej samo z glavico svojega srednjega napadalca. Še sam ne vem kaj mi je bilo, a nekoliko sem se umaknil. Zofi si je dala opravka z Valentininimi solzami in ljubkima bradavičkama in ni se zdelo, da je detajl opazila. Spet sem se nekoliko približal in Valentina je spet v svojo notranjost spustila samo glavico mojega kurca. Igrico sva ponovila nekajkrat, potem pa je… prekleta količina piva v mojem mehurju na vso silo zahtevala prosto pot…

Ko sem se vrnil iz WC-ja, je magični moment še minil. Valentina je imela zaprte oči, obe punci sta bili do vratu pokriti z odejo, Zofi pa si je čez ustnici postavila prst in nakazala, da Valentina spi.

Nisem bil čisto prepričan, ampak ranjeno – objokanih – napol – pofukanih ženskih duš itak nikoli nisem razumel.

Še danes občasno razmišljam o tem, ali lahko »štejem«, da sem z Valentino seksal. Pofukal je definitivno nisem, po drugi strani pa sem v njej tudi bil, ane? Redko jo vidim, a sem je na nek način vedno vesel.

Tudi z Zofi nisva več skupaj.

K sreči pa so tudi pijanski časi minili.

P.S. Ob priliki mi je eden od sodelujočih na žuru – večni samec in dolgo devičnik – rekel:

»Ampak tisto noč pa nisi seksal.«

Vaš Benjamin Twinklemin Kelsson (a.k.a. Benjamin TK)

Rating: 4.1. From 14 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

2 Comments

  • Ben K. says:

    A bolj všeč od prve?
    Me zanima kaj porečeš na tretjo… 😛

    No votes yet.
    Please wait...
  • Palčica says:

    ….tale del mi je mal bolj všeč ..

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *