S še dvema prijateljema, punco enega od njiju in njeno prijateljico smo se pred ohoho leti odpravili na morje.
Trije tipi in dve dekleti.
Onidve z enim avtomobilom, mi trije z drugim. Organizacija pa taka …

Tja smo prispeli okrog četrte, pete popoldan, prtljago pustili v avtomobilih, le pijačo smo znosili v hladilnik.
Sedeli smo pred prikolico za mizo, srkali pivo, vmes presekali s kakim šnopčkom, s kajenjem jointov pa smo malo izzivali usodo, saj je bilo okoli vse polno mladih družin in upokojenskih družb.
A usoda nam je bila naklonjena. Ali pa metuzalemi preprosto niso vedeli kaj se dogaja, mladi pa so do nedavnega to počeli tudi sami.
Ali pa jim je bilo vseeno.
Kakorkoli …

Veliko smo govorili, veliko smo se smejali, prismodovali, veliko pili in veliko kadili.
Vmes se je stemnilo. Med borovce, prikolice, šotore in prepolne smetnjake se je prikradla noč, z njo pa ježki, črički in vse kar je potrebno za tisto pravo vzdušje prijetne poletne noči.
Ker nam beseda ni več tekla, pijača pa tudi ne, se je nekdo domislil, da bi se šli kopat.

»Kje bomo zdaj našli kopalke v tej temi?« nas je skušala od zamisli odvrniti Tjaša.
»Jebeš kopalke!«, sem zarobantil.
»Saj jaz tud’ ne vem kje jih mam …«, jo je potolažila tista prijateljica.
»Vzemita kakšno brisačo!« smo jima naročali med zvijanjem še enega za na plažo.

Čez deset minut smo sedeli na produ, kadili in se pripravljali za v vodo.
Zmetali smo s sebe, kar smo imeli oblečeno ter se s svojimi belimi ritmi zapodili v morje.
Vode se zlepa ne naveličam, zato sem kar lebdel v njej, tulil v luno in pljuval vodo v zrak.

»Dobro smo se spomnili s temle plavanjem …«
»Kajneda, da res!?«, sem ji v smehu odvrnil, se povzpel na skalo ter z gromkim ‘woohoo!’ skočil z nje.

Šele tedaj sem opazil, da sva ostala v vodi le še midva.
Jaz in tista prijateljica, ki je bila videti s svojimi mokrimi dolgimi lasmi, trdimi bradavičkami, kurjo poltjo in golo okroglo ritjo, ki je pokukala na plano, kadar je zaronila pod vodo, jebeno mikavna.
Če se prav spomnim, se je tudi sama nekajkrat pognala s skale in to precej bolj elegantno, kot sem to počel jaz.

Plavala sva en okrog drugega, se kot po nekem bedastem običaju začela škropiti in tunkati en drugega.
V alkoholni omami sva se znašla v objemu, se pričela poljubljati, drgniti in grabiti in ker sva bila gola se je moj tič znašel v njeni na črtico obriti pičkici.

Nekajkrat mi ga je uspelo vtakniti na polno, da sem iz nje izvabil prav prisrčen vzdih, ki me je spodbujal, da naj le nadaljujem v tej maniri in čeprav sva se oba trudila, da bi obdržal kurca v njej, nama ni ravno uspevalo.

Dve pohotni omamljeni telesi, ki si ne želita utopitve zaradi nesinhroniziranosti gibov,  v adrijanskem morju skušata plavat’, fukat’, ohranjat’ glavo nad gladino in obenem loviti ritem valovanja.

Šele, ko naju je morje naplavilo v plitvino, je začelo kazati, da iz tega fuka morebiti še kaj bo.
S koleni sem se zasidral v neko morsko šavje, ki me je rezalo ob slehernem gibu in valu ter skušal opraviti zadevo.
Suval sem vanjo, valove sem dobival v hrbet, ona se me je z rokama in nogama oklepala kot koala, nosilo naju je sem in tja …

Ne vem, ali sem se preprosto utrudil ali naveličal, ko sem od vsega skupaj odstopil, in odplaval proč.
Takrat sem zaslišal žvižge z obale in gručo nekih ljudi, ki so ploskali.
Najbrž so bili navdušeni nad najino vztrajnostjo …

Z upahovanjem tiča se je stopnjevala pekočina po kolenih. Preklemanska trava mi jih je povsem posmodila.
Ko sem priplaval iz vode, je morska deklica hlipala in tožila nad ožgano ritjo, ki je kar žarela.
Tudi ona je prepozno zaznala kaj se dogaja.

Odšli smo k prikolici, še enega spili, midva sva si namazilila rane s kamagelom, bepantenom, tigrovo mastjo ali kaj jaz vem s kakšno mažo že ter legli …

Zjutraj mi je Jurij ob zajtrku povsem diskretno navrgel:»A si jo vsaj dobro?«
Naredil sem požirek in odložil kozarec s prvim jutranjim pivom.
»Ne vem …«, sem mačkast, marogastih kolen in zoprn zamomljal: »Zapomnila si bo pa ziher … «

Oceni prispevek

Oceniš ga s klikom na zvezdico 🙂

Povprečna ocena 2 / 5. Število glasov: 1

Prispevek še nima ocene, bodi prvi in ga oceni!