Alfa in Alfa

Gledala je svoj odsev v ogledalu, zadovoljna z izgledom se je pobožala po telesu. Mačka sem. Jem, prežvečim in izpljunem jih za zajtrk. Vzela je torbico, odprla vrata in se napotila k ogledalu. Po hodniku je odzvanjal zvok petk. Sigurni korak, visoko dvignjenih ramen, s pogledom ki ne trpi slabosti. Pogledom kateri odbija ne_sigurne in jih zabija globoko izpod zemeljskega nivoja.

Povabili so jo na sprejem v mestno dvorano, kot mlado uspešno direktor-ko, majhnega a podjetja v vzponu.
Poklicala je taksi. Živela je na drugi strani mesta, v elitnem predelu. Taksist je bil eden od tistih, močni v mislih in telesu dokler se ne srečajo s pogledom.

Samo pogledala ga je v oči, ni zdržal pogleda, odmaknil ga je, odstopil za korak, povesil pogled in utihnil. Ko je sedala na zadnji sedež, je bil že kilometer izpod Zemljinega nivoja. Spustil se je s hitrim dvigalom. Ni več obstajal, ko je tonila v svoje misli.

Oče ji je prigovarjal, zameril, rekel ji je da je prostitutka – kurba. Zakaj? Zato ker je brez mame spoznala, da jih lahko vrti okoli mezinca. Zato, ker je že šestnajst letna rada opazovala kako se topijo ko jih prime za palčko. Zato ker je s pojavo, stasom in izgledom vabila, jih pojedla in odvrgla.

Ko je pred štirimi leti odšla, sta se razšla v kregu. A vedela je da ima prav, vedel je tudi on, videla mu je v očeh, a ni hotel priznati.
Zapustila, odvrgla je mlahavega tipčka, polnega denarja iz dobre družine. Našli so ga dva dni po tistem ko ga je zapustila, izpljunila. Prerezanih ven, komaj je preživel. Oče ji je zameril, a ona ga je izbrala ker je rabila zabavo, malo seksa in potovanj. Rekla mu je na začetku, da ne gre za nič resnega. ”Moški” ni razumel tega, že po mesecu dni jo je vodil na okoli in predstavljal kot zaročenko. ”Bljak”. Oče ji je rekel da je kurba. Replicirala mu je: Se pravi ko greš ti v kupleraj in plačaš za seks si ”Moški” ”Mačo”. Ko se jaz zabavam sem kurba. Ne plačam, dobivam, oni dajo jaz vzamem. Vem oče, okolica tako vidi kot ti. Pogled mu je govoril da razume, a usta je vodila okolica.

Okolica. Stalno ji je svetoval, da rešitev problemov najde v naravi. Ko je odhajala mu je rekla da je razumela kaj ji govori narava. Volk je, alfa ženska. Ti si kurba ji je rekel.

Oče kaj na narava sporoča, na kaj naj se ozremo, kdo naj bo za vzor: Vsi imamo radi medveda, skoraj vsak otrok ima lutko in jo stiska. A on zapusti žensko ko jo oplodi. Sama ostane z družino. On poje rojenega, v kolikor mu preseka pot. Spoštujemo leva. A on je lenuh. Lovi ona in otroci, on leži v senci, tu in tam malo zarjove. Pri hrani je prvi, nažene prvorojenega sina. Priden si kot mravljica, delaš kot čebela. A oni so sužnji, brez možnosti da postanejo kaj več kot to, za kar so rojeni. Rodiš se kot delavec, vojak, umreš kot rojen.

Vidiš, jaz imam rada volka. Nihče ga ne mara, bojijo se ga. A on, ko najde žensko, on je z njo do konca, do smrti. Lovita in hranita krdelo skupaj, jejo vsi po vrsti, tako stari kot mladi. A mi jih ne maramo.

MORAŠ PREBRATI  Mano a mano. Do konca!

Volk sem – žena vodje – Alfa ki išče Alfo da ustvarita krdelo.

Vstopila je v dvorano. Že v garderobi so pogovori zastali, ko je slekla plašč, ko je zasijala. Gostitelj jo je prijel pod roko, bila je visoka, v petkah še višja. Ponosna in lepa. Predstavljal jo je bodočim partnerjem, gostom. Nobeden ni zdržal pogleda, mlahave roke, krč bolečine v stisku roke. Revčki.

Vodil jo je pod roko, vedel je da je pripravljena. Vedel je da se izza ostre maske skriva neka druga ženska.

Alfa ve, kdaj alfa išče!


Zavezal si je kravato, z roko je simuliral strel s pištolo v sliko v ogledalu. Vzel je jakno in jo enostavno vrgel čez rame, odprl vrata in se spustil po stopnicah. Sigurnim in čvrstim korakom, dvignjene glave, s sijajem v očeh. S pogledom ki ne trpi slabosti, a v isti mah ne odbija. Pogled ki govori, v moji bližini ste sigurni, jaz vas ščitim. S pogledom ki prezira laž in umetno.

Povabili so ga na sprejem v mestno dvorano kot enega od perspektivnih mladih podjetnikov.
Stanoval je v bližini mestne dvorane, v starem z zgodovino prepletenem predelu. Šel je peš, skozi park. Med hojo je razmišljal kako je dobro storil da je šel od doma. Dve, tri leta je v mestu, ustvaril je podjetje, počasi napreduje v poslu in društvu. Od tedaj ko je spoznal tega partnerja gre vse lažje. Vstopil je v visoko društvo, vabijo ga. Takšna druženja vedno rezultirajo nova naročila. Rezultirajo pa tudi polno klicev raznih žensk.

Dovolj mu je bilo. Dovolj žensk brez hrbtenice ki se nudijo, dovolj takih ki se hočejo kazat z njim, nabirat točke in imeti avanture. Ja, vabile so ga tudi oženjene. Z njimi ni hotel imeti posla, ne da nebi hotel, a lahko bi bilo škodljivo za posel. Da se jih znebi je bil vedno v družbi kake lepotice, par so pisali v rumenem tisku. Ja, odkar je vstopil v visoko društvo, so tudi pisali o njemu. Poslušal je nasvete staršev: Ne mešaj seks in posel. Sedaj je že tri mesece sam, dosti mu je bilo ”kurb” in nevidnih.

V zadnje času mu je vedno pogosteje na oči prihajala slika neke srečne družine, katero je spoznal na eni od svojih poti. Našel se je da išče, da se sprašuje katera je tista s katero bo, živel. A one kot da slišijo poročne zvonove, še bolj ga oblegajo.

Oče je imel prav. Rekel mu je nekoč on neki priliki: Ne išči, ne čakaj ženske ki jo boš ženil. Ko iščeš ne najdeš, vedno najdeš kako napako, na koncu boš iskal sebe.
Ne čakaj, sprehodila se ti bo za hrbtom, medtem ko boš gledal drugam. Delaj kar imaš rad, pojdi na kraje kjer uživaš, uživaj in živi tako da boš srečen. Le tako boš srečal osebo, ki ima rada iste stvari, ki dela iste stvari kot ti. Vedel boš ko jo boš srečal.

Mama mu je ob zadnjem obisku svetovala: Ne rini v njo, malo romantike in šarma, lepe besede te bodo pripeljale bližje k srcu. A ko jo želiš in te je zares prijelo ne čakaj na poziv. Vprašaj, a ne z vprašanjem, bodi odločen. Izbira je fakt.

MORAŠ PREBRATI  Galerija: gatke

Srečal jih je nekaj, vedel je da imata prav. A ni bil pripravljen, ni bil siguren. Prelahko se je bilo vriniti v njihove misli, preveč ne_sigurnosti in vprašanj se je porajalo. Igral se je z njimi, nekatere je imel celo rad, tako ne_sigurne. Vedel je da niso tiste prave. On išče nekaj več. On išče žensko ki ne bo odmaknila pogleda, ki bo imela svoj jaz. Žensko ki bo znala poslušati, se pustila voditi in oporekati. Čakal je da sreča: Ženo, ljubico, partnerja, ki se ne zapleta, ki se ne smeje na ”glupe” šale, njo s katero se lahko pogovarja, vojskuje in ljubi.
A sedaj ve. Pripravljen je. Alfa išče alfo da ustvarita krdelo.

On je volk – Alfa-, potrebuje Alfo da potrdi bit življenja in preskoči še zadnjo stopnico do vrha.

Vstopil je v dvorano, velik in ponosen. Gledale so ga z občudovanjem, ko ga je gostiteljica vodila pod roko in ga predstavljala. Visok, močan a ne robusten, izžareval je z neko močjo ki vleče a tudi odbija. Topile so se v rokah, se spotikale, izmikale pogled. Strah od moči vabi in odbija.

Vodila ga je pod roko in čakal da vstopi ona, poznala ju je. Onadva se nista poznala, poti se jima niso križale.

Alfa ve. kdaj alfa išče!


Srečali so se pri skupini visokih uradnikov in direktorjev. Gostitelja sta ju predstavila. Alfe so vedele da sta se alfe srečale, a alfe tega še nista vedeli. Pogledi so zdržali, roke se niso izmikale. Ostrina na licih se je blažila, pogledi božali, okolica je izginila. Alfe so se odmaknile in povedle skupino s seboj, na drugo mesto. Pogovarjala ste se o stvareh, kako jih delata, kako doživljata, kakor da sta jih doživela skupaj. Kakor da se poznata celo življenje. Držal jo je za roke, ni se branila. Prijem je bil čvrst in blag, glas oster a je božal ušesa. Ni se izgubljala, izmikala. Gledala ga je v oči, ko je govoril. Glas je imela siguren čist, ni trepetal.
Plesala sta, dovolila je da jo vodi, sledila mu je. Na ples jo je povabil z glasom ki ne ukazuje, z glasom ki faktira. Prijel jo je pod roko in povedel. Ni zaostala, sledila je , postavila se je mesto ko se je ustavil. Na zvok sta začela istočasno, kot eden.
Alfe so vedele, da sta se alfi našle, a alfi tega še nista dojeli. Bilo jima je prijetno, brez napetosti, krčev, pogovor je tekel gladko, tudi ko nista bila istih mišljen. Odšla sta z roko v roki. Vodil jo je do stanovanja, povabil na kozarec vina, na pozno večerjo na terasi. Vstopila je v stanovanje, vedela je kako se gibati, kakor da živi tukaj. Črno vino je točil on, lahko večerjo je pripravila ona.

Zvok šansona je plaval po sobi, ko jo je potegnil k sebi, stisnil na prsi in poljubil. Ni ugovarjala, ni se branila. Po hrbtu ji je stekel rahli tok, kot elektrika ki spaja. Tok ki obrača nasprotne pole magneta v spoj. Ni se branila ko je z rokami sledil njenemu telesu, ko jo je božal preko blaga. Čutila je toploto roke, toploto ki je grela. Sledila je vsak gib, telo je reagiralo na dotike. Vedel je kako, vedel je kaj ima rada. Odpenjala mu je srajco, odkrila prsi, se z dlanmi zakopala v dlake. Čvrste roke so ji božale lase, tople dlani so ji božale prsi. Poljubi so ustvarjali statiko, skakale so iskre, prasketale so dlake ko so se dlani sprehajale. Nežno a brez dovoljenja pripomb, so mu roke odpele svilo in odprle pogled na čvrste polne prsi. Prsi ki so vabile, želele dotik. Odpela mu je pas, odpenjala gumbe hlač. Slekel ji je svilo, toplo do vročice telesa, odpel krilo in spustil na tla. Izstopila je iz krila, ostala v samo-stoječih nogavicah, v tankih trakcih katera sta se združila v trikotniku črnega blaga pokrivajoč spoj nog. Slekla mu je hlače, bokserke, odprla pot njegovi želji, ki je osvobojena izskočila v vsej veličini.

MORAŠ PREBRATI  Galerija: Fatalne kolesarke

Spuščal se je z rokami in poljubi po telesu, zaustavil na bradavičkah, z rokami sledil telesu. Potegnila ga je , dvignila, privila se je k njemu. Na trebuhu je čutila njegovo čvrstost, velikost njegove želje. Raziskovala je njegovo telo, z rokami, jezikom, dotiki, ko se je spuščala v poklek. Poljubila je njegov pokončni ud s kratkim poljubom na vrh. Odprla je usta, z vročimi ustnicami ga je objela, poljubljala, božala. Z rokami ga je objela okoli stegen in odprla usta. S počasnim gibom je vzela ud v grlo, z gibanjem glave merila njegovo dolžino. Bil je trd, postal je še trši in večji.

Potegnil jo je k sebi, dvignil v naročje. Nesel jo je do velike postelje in nežno položil na blago. Napela je telo, z rokami se prijela za šipke postelje izza glave, dvignila boke, razprla kolena kolikor je mogla. Vstopil je v njo počasi, polnil jo je svojo velikostjo, razpiral stene njene notranjosti.

Čutila je vsak mm prodora kot tisoč dotikov. Počasni tempo je postal hitrejši in hitrejši. Njegovi naleti do sramnih kosti, so premikali prsi v krožno gibanje. Gledala je vrhove bradavic kako krožijo, ko jo je držal za boke in vbadal, z jezikom se je sprehajala po ustnicah. Želela je dotakniti občutljive vrhove.
Kot da bi začutil njeno željo, razširil se je preko nje, s prsti prešel preko rdečih vrhov, božal belino, in vstopal do konca. Klit ji je vibriral v dotikih trdega ude in ustvarjal občutek zapolnitve.
Iz globine telesa se je dvigal val občutkov, val toplote in eksplozije. Z vsakim prehodom klita, pritiskom prstov ki so božali čvrste trde vrhove, se je val večal. Ona je ječala od ugodja, on je ječal v želji.

Telo je napela v valu ki je prišel kot udar električnega toka. On je zabil ud v globino kolikor je mogel hitro, močno, nežno, silovito. Odprla se je kolikor je mogla. Želela je da jo prebode, da prebije prepreke, da jo napolni, oplodi, da seme upanja vzkali.

Zabil se je med razširjene kosti, do bolečine zategnil telo, do bolečin slekel suknjo in prebil. Napolnil je, položil seme v zemljo, da iz klice postane sad.

Vedela sta: Alfa je srečala Alfo.

Zjutraj je sonce obsijalo posteljo. Prazno. Odšla sta v začetek jutra.
Na belini postelje je ostal rdeči las, prepleten s črnim – združen.
By Timeonmayhand

Rating: 3.7. From 5 votes.
Please wait...

Avtor

Oglejte si vse prispevke avtorja oziroma avtorice - .

6 Comments

  • Timeonmayhand says:

    Živ Labodka.
    Domiljija/realnost, nekako je stvar povezana. Brez domišlije se v realnem svetu ne zgodi nič oz brez doživetij v realnem se v domišljiji ne dogaja nič.
    Nekako v stilu: ”If you can dream it, you can do it”. ”Doubt kills more dreams than Failure ever will.”
    Kar se pisanja tiče, pišem a objava ni čisto od mene odvisna. Kot si verjetno opazila ne pišem v klasičnem direkt fuk stilu, ampak poizkušam dodati malo vsebine. Glede na to da je večina poslanih zgodb (20+) dokaj v podobnem stilu če izuzameva Igrava se in Konica, pa še nekaj malo drugačnih, mora urednik verjetno vagati kaj in kdaj objaviti da stvar ne postane preveč enolična.

    No votes yet.
    Please wait...
  • Labodka says:

    Time hojla,
    Vzporedno pisanje je jasno izraženo in me je poleg vsebine tudi pritegnilo. Sem skužila takoj ;).
    Zanima me je zgodba plod domišljije al je real one?? Še piši vzporedno in poredno ;)!!!

    No votes yet.
    Please wait...
  • Labodka says:

    Z veseljem Time ;). Veš, sem atipična Slovenka, ne rada kritiziram, raje pohvalim…vedno iščem dobro…povsod. Res pa, da bi kanček več čutne stopnjevane erotične napetosti med obema alfama, povzročilo explozijo meditve iz možgan proti genitalijam….noroooo dober tekst…res…odpre celo telo ;)…komaj čakam nadaljevanje…morda beta in beta 😉

    No votes yet.
    Please wait...
    • Timeonmayhand says:

      Pozitiven pogled na svet je res redko viden, a saj veš kako je v realnem svetu, hvala poleni, kritika zbudi.
      Stopnjevanje morda se zaradi omejitve strani zgodbe ne doživi kot je zamišljena. V originalu je pisana v dveh vzporednih vertikalah. Ideja je, da se zgodba bere kot istočasno spremljanje dveh oseb. Kot da bi gledal -spremljal osebi istočasno na deljenem ekranu. Na sprejemu, kjer se srečata pa dogajanje iz dvo partitnega preide v eno. Sicer je malo zahtevno brati na tak način, a tisti ko so jo tako brali so potrdili da je tako dojeta zgodba nekaj drugega kot dva zaporedna opisa. Poskusi 2x odpreti zgodbo in vzporedno brati ……..
      Time

      (The only limits you have, are the limits you believe.)

      No votes yet.
      Please wait...
  • Timeonmayhand says:

    Hvala Labodka.
    Nekaj jih je že na strani, nekaj v preverjanju……… Še več pa v gramar editu.
    Ne se bati kaj pokritizirat, jbg na napakah se učimo da smo lahko boljši.

    Time

    (Take a little time of your time and have time in your hand.)

    No votes yet.
    Please wait...
  • Labodka says:

    Čutnost prepletena z oblikovano osebnostno zrelostjo vodi v “ta prav” fukaško-partnerski odnos….bravo alfe…bravo bete…bravo game…izjemno spisano s pridihom arhaizmov dajejo vsebini čarobnost…kliče po šeeeeeeeee 😉 Timeonmyhand

    No votes yet.
    Please wait...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *